Tibetanci menijo, da obstajata dve vrsti lenobe.

Prva je tista, pri kateri ves dan lenariš in nič ne počneš. Druga je tista, pri kateri ves čas nekaj počneš, da bi se izognil ukvarjanju z bistvenim. 

Če ne prej, to, da smo ogromno časa (edina valuta, iz katere je sestavljeno življenje) zapravili za nepomembno, spoznamo takrat, ko nas bolezen ali kaka druga življenjska kriza postavi pred ogledalo. 

Tisti, ki spremljajo umirajoče, redno ugotavljajo, da umirajočim ni mar za to, da niso potovali okrog sveta, dokončali še enega nadstropja hiše ali povečali obsega poslovanja svojega podjetja. To, za čimer žalujejo, so zamujeni trenutki z otroki, s partnerjem in s seboj. 

»Vidite ta bazen?« je bolnik z rakom nekaj dni pred svojo smrtjo razlagal prostovoljki. »Imam ga že tri leta, v njem pa sem plaval natanko petkrat. Ves čas sem si mislil: samo še ogrevanje uredim in masažne šobe in ploščice okrog njih, pa ograjo, da me sosedi ne bodo gledali … Zdaj mi ni več mar ne za sosede ne za blato … Vse svoje imetje bi dal za skok v to vodo, vendar tega nikoli več ne bom zmogel.« Povezan s cevkami s kisikom je lahko le še ugotavljal, koliko ur življenja je šlo za »izpolnjevanje pogojev za srečo«, kot se je izrazil. 

Opazujem svoj ležalnik na vrtu in se sprašujem, zakaj se moramo učiti na tako težak način. Tudi sama sem dve leti ugotavljala, da moj ležalnik sameva, kadar pa sem se zleknila nanj, ni minilo niti pet minut, in že mi je pozornost pritegnilo nekaj, kar sem morala nujno postoriti na vrtu, preden bi »izpolnila pogoj za počitek«.

Življenje je bilo do mene nežno. Poslalo mi je le trojni zlom gležnja, s katerim mi je omogočilo ležanje na tem ležalniku, hvaležni, da nisem več v bolnišnici, v sobi brez klimatske naprave in s petimi sotrpinkami, ki stokajo vso noč. Takrat me plevel, odcvetele rože in zlomljena veja, ki bi jo bilo nujno odrezati, niso več motili. Upam, da sem si lekcijo dobro zapomnila – in da mi bo uspelo še naprej z vsakim novim dnevom krajšati seznam pogojev, ki si jih postavljam za lastno srečo.

Naučiti se mirovati, počivati, videti, slišati in čutiti sploh ni preprosto!

Sanja Lončar

Vir: zazdravje.net