Danes, leta 2035, so oblaèila, gradbeni materiali, pohiÅ¡tvo, živila in zdravila na osnovi konoplje nekaj samoumevnega, Å¡e pred poldrugim desetletjem pa so se pridelovalci sreèevali z ovirami, predsodki in nezaupanjem okolja. 

Potrebovali so kar nekaj vztrajnosti, da so tudi ra­ziskovalni inštituti prepoznali potenciale in koristi novih materialov ter z razliènimi patenti na tem podroèju pospešili razvoj panoge, ki je zdaj ena od strateško pomembnih slovenskih panog, ki jo odlikujejo prepoznavni izvozni izdelki. Hkrati se jim lahko zahvalimo, da so prav po zaslugi vztrajnosti entuziastov izpred dvajsetih let naša tla zdaj veliko bolj zdrava kot v èasih, ko so po slovenskih njivah rasla le žita in koruza.

Gojenje industrijske konoplje je obenem rešilo težave papirne industrije, saj je prineslo nov vir celulozne mase, ki ni zahteval izsekavanja gozdov. Ker gojenje konoplje ne zahteva uporabe fitofarmacevtskih sredstev, je Sloveniji v pièlih petih letih (2017–2022) uspelo potrojiti površino ekoloških kmetijskih zemljišè ter obèutno zmanjšati onesnaženost tal in podtalnice. Takšnega razvoja se niso veselili edinole fitofarmacevtski lobiji, ki so vztrajno poskušali satanizirati konopljo, predvsem s sprožanjem afer, v okviru katerih je prihajalo do zlorab THC oziroma indijske konoplje. Ko so mediji razkrili ozadje tovrstnih incidentov, je naposled nastopil mir, javno mnenje pa je konopljo sprejelo kot temelj nove dobe v kmetijstvu, prehrani, gradbeništvu ter tekstilni in farmacevtski industriji.

Vir: www.zazdravje.net