| Duša in duh
 V besedilih, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, naletimo na dva pojma, ki sta očitno v nekakšni relaciji z intelektom, namreč duša in duh. Na kaj bi se sicer duša in duh lahko nanašala, če ne na določene aspekte intelekta? Saj, če prav razmišljamo, kaj drugega pravzaprav sploh ni.
Duša običajno označuje duhovno komponento človeškega bitja, tisto, ki se izloči ob smrti in odide v »onostranstvo«. Duša torej uporablja fizično telo kot začasen materialni pripomoček, ki ji pomaga do določenih spoznanj v telesnem življenju, ki traja le delček njenega nesmrtnega bivanja.
A ta pripomoček ni bistven za njeno siceršnje delovanje, saj naj bi duša ohranila praktično vse ostale intelektualne sposobnosti – razum, čustva, občutke, z izjemo fizičnih občutkov. Celo želje! Duša strastnega kadilca lahko v onostranstvu poseduje željo po kajenju, ki pa je brez fizičnega telesa ne more zadovoljiti. Iz kontaktnih seans z dušami umrlih lahko razberemo, da ima duša vse intelektualne sposobnosti živega človeka; edino, kar ji manjka, da bi se počutila kot »normalen človek« je fizično telo. Ki pa ga ne pogreša preveč, saj je fizično telo zanjo zelo utesnjujoč in naporen pripomoček ter vir trpljenja.
Zdi se torej, da bi izrazu »duša« po teoriji o Velikem intelektu še najbolj ustrezal izraz »individualni intelekt«.
Kaj pa duh? »Sveti duh« naj bi bil po krščanskem izročilu gibalo vse kreacije, tisto, kar oživlja celotno stvarstvo. Kadar so klicali svetega duha, so želeli priklicati tisto, kar naj bi predstavljalo neskončno modrost, moč in ljubezen. Relacija med Bogom in duhom ni popolnoma jasna. Zdi se, kot bi duh opravljal tisto (operativno) nalogo, ki je Bog kot vrhovni nadzornik ne želi, saj bi to nekako ne sodilo k njegovemu položaju. Izraz »duh« ali »sveti duh« bi po TVI še najbolj ustrezal izrazu »Veliki intelekt«, saj je ta prapočelo in gibalo vsega, kar je.
V nadaljevanju bomo pri obravnavi posameznih filozofskih idej in tez pogosto uporabili naslednji »trik«: besedo »duša« bomo zamenjali z izrazom »individualni intelekt«, besedo »duh« pa z »Veliki intelekt«; tako bo marsikaj postalo mnogo bolj, če ne popolnoma razumljivo.
* * *
Koncept, ki ste ga spoznavali zgoraj, je seveda laž. A veliko manjša od tiste, ki ji zdaj morda dajete veljavo. Noben koncept ne more pojasniti Resnice. Da bi obvarovali um pred prevelikim naporom, se je koristno pred visokim ciljem opreti na nekaj miselnih opor, od katerih se lahko odženemo naprej.
KONEC
Zoran Železnikar
http://www.prisluhni.si |
Rubrike
Bistven je intelekt! 8.del
Prispeval/a: Nan dne petek, 6. julij 2012 @ 10:58 CEST
Osem nadaljevanj si objavil zato, da nam sporočiš kako nimaš pojma ???
Bistven je intelekt! 8.del
Prispeval/a: merijen dne petek, 6. julij 2012 @ 13:19 CEST
Bom začela moj 'protestni ' zapis z malo šale in rekla, da me tvoje zadnje pisanje Zoran Ž. , nekako spominja na ( standard
ni model ) moškega, ki je 8 tednov ( recimo) zatrjeval neki ''izbranki svojega srca''., kako jo ljubi, kako je zanj edina,
kako je je ona TISTA, ki mu je njegovo sicer pusto življenje v eno samo srečo spremenila.... da je ona zanj sonce in smisel življenja nasploh itd....itd...... potem pa ji ( po ''8 tednih ''ki so omenjeni zgolj za primerno primerjavo), ji pa reče:
-veš kaj, draga moja, vse tole je bila laž.....!
Tako nekako , mi tole izgleda, če jo gledam iz humorne strani.
Če jo pa pogledam iz resne, bi pa rekla, da je ta spodnji pripis, da JE VSE IZVAJANJE LAŽ ,
več kot čudna izjava nekoga, ki predstavlja bralstvu
SP neke filozofske koncepte, ( in zdi se, kot,da verjame vanje , saj nekaj, česar ne verjamemo , navadno ne podpiramo in se ne trudimo z pisanjem o tem!)
Dalje pod predstavitev nekega filozofskega ali verskega koncepta, ki ga podpira velika množica pristašev , preprosto
NI MOGOČE REČI, DA JE TO LAŽ!
Lahko rečemo, da v to ne verjamemo , VENDAR ZATO ŠE NI LAŽ.
Tako je tudi z temi v samem članku navedenimi postavkami, ki so v glavnem povzete po katoliškem verskem konceptu( z določenimi izjemami, kot je recimo reinkarnacija in še kaj),
in kot take so del ideološke resnice verujočih .
Tako napis ,da je to LAž, nikakor ni v pristojnosti avtorja tega zapisa, ( saj ni ON SAM AVTOR TEH FILOZ. ALI VERSKIH STALIŠČ in je le PREDSTAVITELJ istih !) in ne morem si predstavljati kako je Zoran Ž. prišel do tega, da je to napisal.
Razen .....razen v enem primeru!
Pa naj mi bo dovoljeno , da z malo šale , kot sem začela, zaključim tudi ta komentar ( recimo, da si v času počitnic lahko tudi privoščimo malo norčavosti!) in zapišem takole razlago tega sicer popolnoma čudno nerazumljivega Z Ž zaključnega tozadevnega pripisa o laži .
Skratka , obstaja ' možnost', da je Z Ž to napisal pod prisilo
kakšnega ''zapriseženega materialista,'' ki mu je grozil , z pištolo ob čelu, da sicer , če te IZJAVE NE NAPIŠE, ne napiše... ne napiše .... pa kaj bi nadaljevala, saj sami veste , in dovolj filmov ste gledali o tem , da vam je jasno , kaj vse je človek pod take vrste prisilo pripravljen bodisi reči, ali napisati, ali storiti. .....
Hej, pa lepo in veselo poletje, vam želim !
Ps: pa vendar in resno: velika razlika je namreč v tem , če rečemo, oz. napišemo : ...to je laž, ali pa če rečemo : temu
( predstavljenemu konceptu) ne verjamem.
LP!
Bistven je intelekt! 8.del
Prispeval/a: MC dne petek, 6. julij 2012 @ 20:53 CEST
>> A veliko manjša od tiste, ki ji zdaj morda dajete veljavo.
>> Noben koncept ne more pojasniti Resnice. Da bi
obvarovali
>> um pred prevelikim naporom, se je koristno pred visokim
>> ciljem opreti na nekaj miselnih opor, od katerih se
>> lahko odženemo naprej.
Kot prvo – to, kar nam v osmih nadaljevankah razkriva
gospod Železnikar, sploh ni koncept, ampak samo kup
neumnosti, ki temeljijo na spreminjanju pomenov za pojme,
za katere bi bolj ali manj moralo biti jasno, kaj pomenijo
oziroma kaj z njimi opisujemo. Sicer je to običajna
praksa za "profesorje Baltazarje" ezoterične stroke, pa tudi
za razne idealistične filozofe Biti, psihoanalitike "Kolektivne
podzavesti", da o teologih in o njihovih hokus-pokusih iz etra
sploh ne govorim. Slednji so ves svoj svet, vključno s svetimi
duhovi, angeli in demoni, ustvarili na osnovi nedokazljivih
premis in praznih tavtologij.
Kot – drugo, priznanje s strani avtorja, da so neumnosti, ki
jih piše, laž, bi lahko šteli za hvalevredno, če jim ne bi sledilo
takojšnje rangiranje laži na manjše in na večje laži. Jaz bom
tem lažem rekel kar neumnosti, pa le zato, ker v resnici ne
morem vedeti, ali gospod Železnikar res verjame svojim
blodnjam ali pa si jih zavestno izmišlja in namenoma razširja.
Katera trditev je bolj lažna: Da je 1+1=4 ali da je 1+1=3?
Meni se zdita obe popolnoma enako napačni.
Kot tretje – kako obvarovati um pred prevelikim naporom? Če
prav razumem gospoda Železnikarja, je dober način zaščite
uma, da pristanemo na male neumnosti oziroma verjamemo
malim lažem – njegovim seveda. Kakor bi mogli s pomočjo
malih neumnosti in malih laži potem naskočiti višjo resnico!
Odigrana skromnost Sokrata, ki pa je bil vsaj tako pameten,
da ni prodajal svojih bučk, za katere bi vedel, da so malo
manj gnile od tistih, ki so jih prodajali sofisti.
In nazadnje – strinjam se, da noben koncept ne more
pojasniti Resnice. Razlog je preprost – Resnica, še posebej
tista, ki je zapisana z veliko začetnico, je teološko-ezoterični
miselni konstrukt, ki naj imponira bralcu že zaradi svoje
razkošne majuskule in s preprostim dejstvom, da ljudje ne
maramo, da nam kdo laže. Radi vemo, pri čem smo, ker nam
to daje občutek, da obvladujemo svoja življenja. Zdi se
tudi, da imajo tisti, ki vedo nekaj, kar drugi ne vedo, v
povprečju malo boljše možnosti za preživetje.
Ker je življenje z občutkom negotovosti tesnobno, med
drugim tudi zaradi zavesti o minljivosti in strahu pred smrtjo,
deluje kulisa, ki jo ustvarja beseda »Resnica«, kot aspirin pri
lažjem glavobolu.