Prelahko bi bilo in tudi nemogoče je, da bi se odrešili kar samodejno, brez spoznanja, ali da bi nas odrešil nekdo drugi tam, kjer moramo v sebi to, kar je napačno v novi in resnični biti ozavestiti, ter v tega spoznanju odstraniti.

Da bi se rešili napačnega, je potrebno fundamentalno resnično spoznanje o tem.

To pa je možno le v moči nove in resnične biti, ki napačnemu ne pripada.

Brez takšnega resnično fundamentalnega načina in spoznanja, se sicer nečesa odrečemo, vendar se v resnici vedno izkaže, da temu čemur smo se odrekli nismo kos, ker še temu v sami biti na nek način pripadamo.

Le ko pridemo čemu v pravem in resničnem spoznanju resnične biti do dna, so tudi naše odločitve glede tega dovolj trdne.

Nekateri, ki se brez pravega spoznanja hočejo nečesa odreči, kadar jim to ne uspe se mučijo in kaznujejo.

Zakaj do tega pride?

Pri njih pride do konflikta med tem, kaj bi si želeli biti in tem kaj v resnici so, to pa se zgodi zaradi tega ker hočejo doseči odrešitev v sebi na osnovi kultivacije biti padle narave.

Vendar tako to ne gre, bit padle narave še tako izpopolnjena to izpolniti ne zmore.

Zamislite si, da hišo zgradimo na trhlem fundamentu.

Naredimo jo lepo prekrasno veliko čudovito s čudovitimi sobanami v njej ustvarimo navidezen raj. Vendar kaj se z njo zgodi. Propade in poruši se zaradi slabega temelja.

Tudi z nami bo zmeraj tako, dokler bo temelj naše biti tak, ne glede na to ali bomo poskušali to bit padle narave kultivirati ali pa poskušali doseči v tej biti cepitev osebnosti od slabega in s tem uveljaviti in ovekovečiti navidezno dobroto te biti.