Razmišljam o denarju in o tem ali je moralno zaračunati za storitve, ki so povezane z duhovnostjo, osebno rastjo ali alternativno obliko zdravljenja. To ni duhovnost, to je samo biznis, slišim govoriti nekatere ljudi. Kakor, da denar izničuje duhovno vrednoto.

Sama vidim to kot znak kako nizko je padlo dejanje izmenjave. Saj je denar v svojem bistvu sredstvo izmenjave. Ti meni storitev ali izdelek, jaz tebi denar. Veliko lažje je nekomu dati denar, kot pa npr. snop pšenice ali eno kamelo… Storitev, izdelek in denar imajo nekaj skupnega, vsi so namreč rezultat ali simbol vloženega časa in energije.

V osnovi ni torej ničesar nemoralnega ali spornega glede denarja. Od kod, se sprašujem je denar pridobil tako negativen prizvok. Ni mi treba dolgo razmišljati. Po mojem mnenju prihaja iz občutka, da izmenjava v svetu v kakršnem živimo, danes ni pravična. Danes npr. mnogo ljudi služi denar z delom, ki jim sploh ni všeč,… veliko jih dela to zgolj za preživetje. Ob vsem tem njihov šef kopiči neznanske dobičke. To daje ljudem občutek nemoči in s tem nepravičnosti. Kaj pa šef, kako se ob vsem tem počuti on? Je srečen, resnično srečen?

Poleg tega, da je denar sredstvo izmenjave nam v družbi v kateri živimo omogoča uresničevanje projektov in ciljev. Kadar je človek povezan z resničnim notranjim jazom, tistim jazom, ki se zaveda, da je eno z drugimi ljudmi, uporabi ta denar za cilje, od katerih ima korist on in s tem vsa njegova okolica. Kadar je človek v stiku z notranjim glasom je že samo sledenje temu glasu dejanje, ki prebudi srečo v človeku.

Kadar pa je človek ločen od sebe, bo porabljal denar za cilje, ki naj bi od zunaj zapolnili tisto praznino, ki jo čuti v sebi ne glede na posledice. Velika hiša, nova jadrnica, navidezna moč, občudovanje in zavist drugih, čim večji dobiček,…In tako tak človek skuša zapolniti to nenasitno praznino in ob tem pozablja, da nikoli ne moreš imeti dovolj tistega česar ne potrebuješ, za to, da bi bil srečen.

Obe strani kovanca, ki ju opisujem sta v vsakem od nas. Tudi sama poznam oboje. Ne gre, da bi sodili kaj je bolje in kaj ne. Gre za to da bi razumeli. Gre za to kako se odločimo živeti. Mislim, da ni narobe zaračunati za storitve povezane z duhovnostjo. Nekdo, ki se je odločil, da bo v tako dejavnost vložil svoj čas in energijo je prav, da dobi za to pravično izmenjavo v denarju.

Mislim, da je pomembno, da denar izmenjujemo z ljudmi, ki se resnično ukvarjajo z duhovnostjo. Tako bodo cilji in projekti, ki koristijo vsem lažje zagledali luč sveta.
Presoja tega, kdo deluje v resnični izmenjavi in kdo deluje le v službi kapitala pa ostaja na vsakem od nas.

Srečno.

Vir: www.gibanje.org