| Vas je zajela beljakovinska mrzlica?
 Živila, ki so predstavljena kot beljakovinska, na trgovskih policah pritegnejo pozornost potrošnikov z vpadljivimi napisi o vsebnosti beljakovin. Te so sicer res kljuène za zdravje, vendar se postavlja vprašanje, ali je izbira z beljakovinami obogatenih živil res vedno smiselna.
Dobrodošle inovacije živilske industrije, ki so sprva izboljšale prehranski profil mnogih živil, danes ustvarjajo trend, ki prepogosto napaèno deli živila na »zdrava« in »nezdrava«. Tokrat v ospredju nista sladkor in sol, temveè beljakovine, ki so pogosto oznaèene kot »zdrave«, zato naj bi bilo z beljakovinami obogatena živila vredno vkljuèiti v prehrano. To potrjujejo tudi odgovori v anketi Zveze potrošnikov Slovenije, saj jih le redki uživajo zaradi okusa, dojemajo pa jih kot »zdrava«.
Krièeèi napisi: 50 g, 30 g, 20 g na pakiranje!
Proizvajalci se na vse pretege trudijo, da na sprednjo stran embalaže zapišejo privlaèno številko o vsebnosti beljakovin, obièajno od 20 do 50 g, navadno je podana na celotno pakiranje. Vendar ne pozabite, tudi navaden jogurt v 500-gramskem pakiranju bi lahko imel oznako »beljakovinski«, saj vsebuje 15 g beljakovin, skyr v enaki kolièini celo 55 g, mocarela v 125-gramskem pakiranju pa 23 g.
Razlike v energijskih vrednostih
Èeprav imajo z beljakovinami obogatena živila dodane beljakovine, so na Zvezi potrošnikov Slovenije ugotovili, da je njihova energijska vrednost veèinoma primerljiva z obièajnimi (lahkimi) izdelki. Izjema je beljakovinski sirni namaz, ki vsebuje dvakrat manj energije na enako kolièino izdelka, vendar je ta razlika ob upoštevanju 30-gramske porcije za veèino ljudi zanemarljiva.
# So živila, obogatena z beljakovinami, prava izbira za zdravo prehrano? Kaj glede uživanja beljakovin doloèajo prehranske smernice? Kakšen je prehranski profil živil, kot sta èokoladni namaz ali voda z dodanimi beljakovinami? Zakaj so številna živila, ki se predstavljajo kot beljakovinska, pakirana v èrno embalažo? Na vsa ta vprašanja so na Zvezi potrošnikov Slovenije odgovorili v tržnem pregledu živil z dodanimi beljakovinami. Èlanek je na voljo tukaj in je za èlane ZPS prosto dostopen, za druge pa je cena dostopa 1 €.
Boste za živila, predstavljena kot beljakovinska, odšteli veè?
Trend kaže, da boste za živilo, predstavljeno kot beljakovinsko, v veèini primerov plaèali veè kot za »nebeljakovinski« izdelek enake blagovne znamke. To ne velja nujno v kategoriji sira in mleka, saj so na ZPS opazili, da boste za obe razlièici odšteli enako. V povpreèju boste za kilogram z beljakovinami obogatenega jogurta odšteli dobra dva evra veè kot za kilogram navadnega. Podobno razliko v ceni so opazili v kategoriji pudingov.
Z beljakovinami obogatena živila niso nujna za zdravje
Nekatera z beljakovinami obogatena živila so lahko dobra izbira za dopolnitev in popestritev prehrane, še posebej, kadar nimate èasa za pripravo obrokov ali pripravljate takšne, pri katerih je potrebam po beljakovinah nekoliko težje zadostiti (npr. enolonènice, sladki zajtrki (kruh z marmelado, kosmièi)).
A na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da uživanje z beljakovinami obogatenih živil ni nujno za zdravje! Potrebam po beljakovinah lahko zadostite tudi brez njih. Predstavljajo nekaj primerov živil, ki so naravno dober vir beljakovin: pusti kosi mesa (> 20 g/100 g), ribe (> 20 g/100 g), lahka skuta (13 g/100 g), grški jogurt z manj mašèobami in skyr (11 g/100 g), jajca (6 g/jajce), tofu (13 g/100 g), stroènice (namoèene) (7 g/100 g).
ZPS nasvet
- Uživanje z beljakovinami obogatenih živil ni zagotovilo za zdravo in uravnoteženo prehrano.
- Pri izbiri živil se ne zanašajte le na sprednjo stran embalaže. Preverite tudi hranilno vrednost in izbiro živila prilagodite lastnim potrebam.
- Nekatera z beljakovinami obogatena živila so priroèen vir beljakovin, zato lahko olajšajo in popestrijo prehrano. Kljub temu veèino èasa stremite k izbiri osnovnih živil.
Vir: www.zps.si/ |
NE ZAMUDITE
