September - svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni
Meseca septembra obeležujemo svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom »Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjeve bolezni«. V Sloveniji smo julija lani dobili drugo Strategijo za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030, letos januarja še Akcijski načrt.

Oba strateška dokumenta sta bila potrjena na vladi in naslavljata problematiko demence s številnimi ukrepi. NIJZ želi prebivalcem sporočiti, da je pomembno, da ukrepa tudi vsak posameznik, saj za zmanjševanje tveganja za demenco lahko veliko storimo sami tako, da poskrbimo zase in za svoje zdravje.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in predstavlja okrog dve tretjini vseh primerov demence. Demenca je širši pojem, ki zajema različne vrste in oblike. Strokovnjaki se vse bolj strinjajo, da je Alzheimerjeva demenca faza Alzheimerjeve bolezni. Demenca je splošni izraz za bolezen, ki prizadene človekove možgane, zaradi česar se pojavljajo motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, težave z mišljenjem ali govorom ter negativni vplivi na vsakodnevne aktivnosti posameznika.

Demenca se sčasoma poslabšuje. Trenutno nimamo zdravila, s katerim bi lahko demenco pozdravili, imamo pa zdravila, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni. Kljub temu pa lahko tudi sami vplivamo na nekatere dejavnike tveganja in si tako zmanjšujemo tveganje za demenco.

Kateri so dejavniki tveganja za demenco?
»V letu 2024 so raziskovalci na področju demence potrdili dva nova dejavnika tveganja za demenco:  povišan holesterol v krvi in slabšanje vida. Tako imamo zdaj 14 prepoznanih dejavnikov tveganja za demenco, za katere je na voljo dovolj dokazov, da pripomorejo k njenemu nastanku. Ti so: slabša možnost izobraževanja, predvsem v zgodnjem obdobju življenja, visok krvni pritisk (tlak), sladkorna bolezen, visok holesterol, debelost, telesna neaktivnost, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, onesnaženost zraka, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, depresija, slabšanje vida (če ni zdravljeno),« je povedala prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine, svetnica z NIJZ. 

Ob tem je dodala: »Vsi našteti dejavniki tveganja so spremenljivi, kar pomeni, da nanje lahko vplivamo, in če bi jih preprečili, bi po ocenah strokovnjakov lahko preprečili ali zamaknili pojav demence v skoraj polovici primerov, natančneje v 45 % primerov«. Med dejavniki tveganja za demenco poznamo tudi nespremenljive, torej tiste, na katere ne moremo vplivati. Največji nespremenljivi dejavnik tveganja za demenco je starost. Med te dejavnike sodijo še spol (ženske so bolj prizadete), genetika in zgodovina bolezni v družini.«

Kdaj je najbolje, da poskrbim za zdravje svojih možganov?
»Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno. Pomembno je, da skrbimo za zdravje srca, ohranjamo telesno in psihično kondicijo ter imamo dobro socialno mrežo in smo socialno povezani. Največ dejavnikov tveganja za demenco se pojavlja že v srednji življenjski dobi, med 40. in 65. letom starosti. Za dejavnik tveganja, povezan s kvaliteto izobraževanja, je pomembno poskrbeti že v zgodnjem življenju, v starejši življenjski dobi pa je pomembno poskrbeti za dejavnike tveganja, ki so povezani z onesnaženostjo okolja, težavami z vidom in socializacijo. Za vse ostale dejavnike tveganja je dobro poskrbeti že v srednji dobi,« je povedala prim. doc. dr. Barbara Lovrečič.

Deset preprostih napotkov za zmanjšanje tveganja za razvoj demence:

1. Bodite telesno aktivni.
   
   
2. Izogibajte se kajenju in čezmernemu pitju alkohola.
   
   
3. Spremljajte svoje vrednosti krvnega pritiska, holesterola, sladkorja v krvi ter telesno težo in jih ohranjajte znotraj priporočenih vrednosti.
   
   
4. Ostanite socialno povezani in radovedni.
   
   
5. Jejte uravnoteženo in zdravo prehrano, bogato z žiti, ribami, stročnicami in zelenjavo.
   
   
6. Izbirajte zdrave načine za spopadanje s stresom.
   
   
7. Ohranjajte svoje možgane aktivne, preizkusite nekaj novega, začnite nov hobi ali se učite novega jezika.
   
   
8. Poskrbite za svoj sluh, izogibajte se dolgotrajni izpostavljenosti glasnim zvokom in nosite slušni aparat, če vam sluh opeša.
   
   
9. Zmanjšajte tveganje za padce in poškodbe. Razmislite o namestitvi ograj na stopnicah in oprijemal v kopalnicah.
   
   
10. Zmanjšajte svojo izpostavljenost onesnaženemu zraku, kot so izpušni plini zaradi gostega prometa.

Sledenje zgoraj navedenim napotkom vam lahko pomaga pri zmanjševanju tveganja za razvoj demence. Pomembno je, da z zgodnjo preventivo poskrbite za zdravje svojih možganov in ohranite kakovostno življenje tudi v starosti.

Na katere dejavnike tveganja za demenco lahko vplivam sam in kako lahko zmanjšam tveganje?