Umanotera predstavlja zbirko pripovedk o trajnostni družbi prihodnosti, s katero se želi odmakniti od prevladujoèih èrnogledih in distopiènih vizij družbe ter pokazati, da bo življenje v taki družbi, poleg obèutno nižjih okoljskih pritiskov, prineslo tudi višjo kakovost bivanja za vse. V èasu pred prihajajoèimi evropskimi volitvami, ko se je zeleni prehod znašel na udaru populizmov, je še toliko bolj pomembno, da si trajnostno družbo lahko predstavljamo - še veè, da se zavedamo, da je ta nekaj, k èemur moramo in želimo kot družba stremeti.

Zbirko kratkih zgodb je napisala pisateljica Luna J. Šribar, prejemnica literarne nagrade mira, ki nas s t. i. strokovnim zgodbarjenjem popelje v družbo javnega razkošja in zasebne zadostnosti, kar pomeni, da je vsega - za vse - ravno dovolj. V zbirki predstavljene zgodbe niso zgolj plod domišljije, ampak temljijo na strokovnem doprinosu 15 civilnodružbenih organizacij.

V Umanoteri so si v luèi narašèajoèega nasprotovanja politikam zelenega prehoda ter hkratne nujnosti njegove izvedbe zadali daljnosežno nalogo - pripraviti dokument, ki bo v besedi in sliki jasno pokazal, da je še kako smiselno stremeti k podnebno in socialno praviènejši družbi. “Namesto vprašanja, kako do takšne družbe, smo se vprašali: kakšna je sploh takšna družba oziroma kako naj bi izgledala?” razlaga direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Da bi to strokovno zahtevnejšo tematiko približali èim širšemu krogu ljudi, so združili moèi s pisateljico Luno J. Šribar, ki je napisala zbirko “Prigode mladega Jonatana in babi Zolde. S pozdravi iz leta 2050”, v katerih lahko bralci to trajnostno družbo spoznajo skozi t.i. strokovno zgodbarjenje - zabaven in poljuden, a še vedno strokovno utemeljen naèin.

Zgodbe pa niso zgolj plod domišljije, ampak temeljijo na strokovnih nastavkih, zbranih v dokumentu “Pozdrav iz 2050. Kako živimo v trajnostni družbi?”. Ta je nastal s strokovnim doprinosom 15 civilnodružbenih organizacij, ki so naslikale, kako izgleda trajnostna družba in nakazale možne spremembe na razliènih podroèjih naših življenj. Glavni poudarki za posamezna podroèja so objavljeni tukaj.

Družba leta 2050 temelji na skupnostih, katerih zametke lahko že danes opazujemo po vsem svetu. Njihove raznolike pojavne oblike, od bivanjskih do prostoèasnih, omogoèajo boljše življenje za vse, hkrati pa zadovoljujejo vse življenjske potrebe brez lastnega in okoljskega izèrpavanja.

Naše vsakdane bogatijo s prepotrebno povezanostjo ter krepijo kritiènost glasov, tudi s skupnim odloèanjem o sedanjosti in prihodnosti. V ospredju sta tudi javno razkošje in zasebna zadostnost, kar pomeni, da je vsega - za vse - ravno dovolj. Kratek vpogled v takšno družbo lahko najdete v tem videu.

In ravno v tak, v skupnostih zgrajen svet vas vabita babi Zolda in mladi Jonatan - z željo, da bi vas njuna izkušnja navdihnila in vas preprièala o tem, da je kakovost življenja leta 2050 nekaj, k èemur želimo stremeti vsi. Predvsem pa naj v zgodbah naslikana prihodnost služi kot opomnik na to, da je takšna družba še vedno dosegljiva.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je ustanova, strokovna organizacija, ki s spremljanjem novih trendov stremi k uveljavljanju trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah ter k vzpostavljanju ravnotežja med èlovekom in okoljem.