Še dolga pot do podnebne nevtralnosti: ob zaključku projekta LIFE Unify (Bringing the EU Together on Climate Action)
Ob zaključki triletnega evropski projekt LIFE Unify (Bringing the EU Together on Climate Action), ki smo ga v Focusu izvajali skupaj z desetimi projektnimi partnerji, koordiniral pa ga je Climate Action Network Europe, predstavljamo predstavljamo nekaj bistvenih projektnih ugotovitev ter nadaljnjih napotkov za izboljšanje evropskih in nacionalnih podnebnih politik, za katere si bomo prizadevali tudi v okviru novega projekta LIFE TogetherFor1.5, ki ga začnemo izvajati v septembru.

Namen projekta Unify je bil pospešiti in olajšati pravičen ter pravočasen prehod držav članic EU v nizkoogljična in odporna gospodarstva. S tem namenom smo si v okviru projekta prizadevali za konsistentno in usklajeno podnebno ukrepanje na vseh ravneh  - od kratkoročnega in dolgoročnega načrtovanja politik preko Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) ter Dolgoročnih podnebnih strategij do Akcijskih načrtov za podnebje in energijo na lokalni ravni (SECAP).

Ob tem smo si prizadevali za ustrezno načrtovanje rabe sredstev EU, s katerim lahko uspešno in zadostno podpremo politike ter ukrepe nujne za prehod v podnebno nevtralno družbo.

Celotno poročilo, vključno s popisom vseh aktivnosti, si lahko preberete tu: FOCUS.SI

CELOVITI NACIONALNI PODNEBNI IN ENERGETSKI NAČRTI
Naše projektne aktivnosti so skupaj z napori celotne civilne družbe in drugih akterjev privedle do nekaj pomembnih izboljšav - npr. izbira najambicioznejšega scenarija v okviru CPVO za NEPN in izbira najhitrejše letnice za izstop iz premoga (2033). Naše aktivnosti so prav tako prispevale k sprejetju novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki vključuje podnebno nevtralnost do leta 2050 in vzpostavlja nacionalno znanstveno svetovalno telo za podnebno politiko.

O NEPN-ih smo:

• pripravili 5 sporočil za javnost; 
  
  
• izvedli več kot 20 srečanj s ključnimi akterji z namenom povečanja ambicij in izboljšanja ukrepov ter poslali številna pisma in pozive odločevalcem;
  
  
• se pojavili v več kot 50 medijskih objavah.

A potrebni bodo številni dodatni napori. Nova evropska podnebna zakonodaja, ki povečuje obveznost zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 na vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990, sveženj Pripravljeni na 55 (Fit for 55) in okoliščine vojne v Ukrajini nakazujejo, da bo morala Slovenija svoje sedanje cilje in ukrepe močno okrepiti. Od cilja izstopa iz premoga, ki bo usklajen s Pariškim sporazumom, ambicioznejših ciljev in ukrepov na področju obnovljivih virov energije, s posebnim poudarkom na sončni energiji, izboljšanega podnebnega upravljanja do mnogo ambicioznejših ciljev in ukrepov s področja prometa. 

Okrepljeno izvajanje ukrepov bo bistveno za ekonomsko vzdržen zeleni prehod in dosego ciljev do leta 2030. Najpomembnejšo priložnost za krepitev pa predstavlja revizija NEPN. Z delom bomo zato nadaljevali v okviru novega projekta TogetherFor1.5, kjer se bomo v največji meri osredotočili prav na revizijo NEPN in njegovo izvajanje.

DOLGOROČNE PODNEBNE STRATEGIJE
Slovenija se je sicer uvrstila med države, ki so v svoje dolgoročne podnebne strategije jasno vključile cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Pri tem pa je potrebno opozoriti na problematičen pristop k podnebni nevtralnosti Slovenije, ki za leto 2030 postavlja izredno nizke cilje, povzete po neambicioznem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. S tem večino ukrepanja prestavlja v obdobje med letoma 2030 in 2050.

Večina nujnih ukrepov je tako preloženih na obdobje po letu 2030, kar ogroža doseganje dolgoročnega cilja in bo zelo verjetno povečalo stroške podnebnih ukrepov. Da bi Slovenija prispevala svoj pravičen del k cilju 1,5 °C iz Pariškega sporazuma, se mora nemudoma pričeti pripravljati na znatno povečanje svojih nacionalnih ciljev in prilagoditev sektorskih ciljev za dosego podnebne nevtralnosti že pred sredino stoletja.

LOKALNI AKCIJSKI NAČRTI ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO IN PODNEBNE SPREMEMBE
Ker se politike prehoda v podnebno nevtralno družbo v praksi najbolj vidno realizirajo na lokalni ravni, bodo občine in lokalne skupnosti ključni akter pri spopadanju s podnebno krizo.Kljub pomembni vlogi lokalnih akterjev, prihaja do zamud pri načrtovanju in izvajanju ukrepov.

Projektne ugotovitve kažejo, da za uspešnejše načrtovanje in izvajanje ukrepov občine potrebujejo več institucionalne in tehnične podpore za oblikovanje in izvajanje ambicioznih SECAP-ov s strani nacionalnih vlad in pobude Covenant of majors (Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo), zagotavljanje višje udeležbe javnosti ter zagotovitev ustreznih finančnih mehanizmov za pripravo načrtov.

SREDSTVA IN SODELOVANJE
Raba sredstev EU ima bistveno vlogo pri tem, kako (ne)uspešni bosta tako Slovenija kot EU pri uresničevanju zavez na področjih podnebja, okolja in biotske raznovrstnosti, ter ali bo do tega prišlo na pravičen in vključujoč način. Projektne aktivnosti so skupaj z napori celotne civilne družbe in drugih akterjev privedle do izločitve več spornih projektov iz financiranja v okviru NOO (investicije v cestno infrastrukturo in vzpostavitev letalskega prevoznika).

A da bi sredstva EU resnično podpirala naše zaveze in ukrepe, ki jih moramo izvesti v naslednjih desetletjih, bo treba močno okrepiti finance namenjene trajnostni mobilnosti in obnovljivim virom energije. V sklopu programiranja sredstev za programsko obdobje 2021-2027 in ob reviziji NOO bo tako nujno zagotoviti dodatna sredstva predvsem za krepitev distribucijskega omrežja, ki je pogosto izpostavljeno kot ozko grlo pri doseganju ambicioznejših ciljev na področju OVE ter sredstva za železniško infrastrukturo, ki je bila v Sloveniji v zadnjih desetletjih izredno zanemarjena.

Eden izmed pomembnih dosežkov v okviru projekta LIFE Unify je tudi redno sodelovanje državnih in nedržavnih akterjev preko projektne podporne skupine. Podporno skupino sestavljajo predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za infrastrukturo, sindikatov, nevladnih organizacij, gospodarstva in predstavniki občin.

Vzpostavili smo redno izmenjavo informacij o glavnih temah projekta Unify, kot so oblikovanje in izvajanje NEPN-ov in ambicioznih dolgoročnih dolgoročnih strategij. Skupina se je srečevala dvakrat letno in skupaj z zunanjimi strokovnjaki obravnavala probleme, priložnosti in rešitve. Podporna skupina je bila ključna opora za pripravo analiz in priporočil projekta.

Poročilo je nastalo v okviru projekta LIFE UNIFY: Bringing the EU together on climate action (LIFE18 GIC/BE/001190 LIFE UNIFY). Besedilo ne odraža pogledov Evropske komisije.