Vse kar potrebujemo je iznajdljivost in nekaj osnovnih sestavin. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so na https://bit.ly/39KSdk3 zbrali nekaj preprostih idej in receptov za porabo hrane, ki nam je ostala. Jedi so primerne za vse starostne skupine in ne zahtevajo posebnega kuharskega znanja.

A da do viškov sploh ne pride, je pomembno načrtovanje, vsekakor pa je čas, da vsak izmed nas naredi korak k bolj trajnostnemu prehranjevanju. Ali februarja res potrebujemo jagode? Avokado iz Peruja? Dva do tri mesne obroke na dan? Čas je za korenite spremembe nakupovalnih navad, tudi za opustitev nekaterih živil.

ZPS že vrsto let svetuje potrošnikom, kako zmanjšati zavržke hrane v lastnem domu. Lani so skupaj z Ekologi brez meja pripravili konkretne nasvete za potrošnike, kako naj se tega lotijo - ti nasveti pa ostajajo aktualni še vedno:

1 Obroke načrtujte vnaprej
Pri odločitvi, kaj bo za kosilo ali večerjo, naj vas vodijo sestavine v hladilniku. Načrtujte dan ali teden vnaprej, poglejte, kaj imate na zalogi in spremljajte roke uporabe živil v omari in hladilniku. Najprej uvrstite na jedilnik izdelke s krajšim rokom uporabe. Najbolje bo, da si za teden vnaprej napišete jedilnik in se v trgovino odpravite le po manjkajoče sestavine.

2 V trgovino samo z nakupovalnim seznamom
Preden se odpravite v trgovino, preverite, kaj potrebujete. Pripravite nakupovalni seznam. V trgovino se odpravite siti, da vas ne bodo zamikala živila, ki jih ni na seznamu in jih pravzaprav sploh ne potrebujete. Kupite le toliko, kot veste, da boste pojedli.

3 Ne kupujte večjih količin le zato, ker so v akciji
V trgovino se odpravite, ko nekaj zares potrebujete, kupite pa le toliko, kolikor potrebujete, in ne zato, ker je v akciji. Živila z zelo dolgim rokom uporabe, kot so konzerve fižola in koruze, seveda lahko v shrambi počakajo dlje, a ne pozabite nanje. Naredite seznam živil, ki jih imate v shrambi, pripišite datume uporabe in najprej porabite tiste, ki jim bo rok prej potekel.

4 Skuhajte le toliko, kot boste pojedli
Hrano pred kuhanjem stehtajte, še posebej, če kuhate za več ljudi. Za glavni obrok bo zadostovalo 120-150 gramov svežega mesa in 200 gramov krompirja ali 80-100 gramov testenin na osebo. Večina naših babic je bila pri družinskem kosilu vedno v strahu, da ne bomo šli lačni od mize, a danes se prej zgodi, da pojemo preveč kot premalo. To lahko vodi v prekomerno povečanje telesne mase in debelost, zato je poznavanje pravih količin ključno tudi za ohranjanje zdravja.

5 Shranite in porabite ostanke obroka
Ostanke kosila ali večerje shranite v hladilniku in jih porabite naslednji dan. Za shranjevanje uporabite namenske steklene ali plastične posode s pokrovom, še bolj trajnostno boste ravnali, če ponovno uporabite stekleno embalažo na primer od vloženih kumaric, marmelade ali kompota. 

Če jeste v restavraciji, naj vam preostanek obroka, ki ga niste mogli pojesti, zavijejo za domov. Hrana v hladilniku počaka do tri dni, a ohladiti jo morate na hitro in neprodušno zapreti. V restavraciji bodo namreč ostanki obrokov romali naravnost v smeti.

6 Živila zamrznite ali predelajte
Če ste nakupili preveč in veste, da sveže zelenjave ali mesa ne boste mogli porabiti do roka, živila zamrznite. Na vsako pakiranje napišite, kaj ste zamrznili in kdaj. Živila porabite v nekaj mesecih, nikar jih ne zamrzujte predolgo, saj lahko izgubijo senzorične lastnosti, ker nekateri encimi delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah. Zelenjavo in sadje lahko predelate v različne juhe, kompote, omake, džeme, vložite v kis ali olje, pasterizirate in shranite v steklenih kozarcih. Praktične nasvete za shranjevanje sadja in zelenjave najdete na našem portalu www.zps.si.

7 Spremljajte rok uporabe
Ko nakupujete, preverite rok uporabe živila in kupite izdelke z daljšim rokom, če veste, da jih ne boste kmalu pojedli. V večini trgovin imajo posebno polico ali razdelek z znižanimi cenami živil tik pred iztekom roka uporabe. Tudi z nakupom teh živil lahko pripomorete k zmanjšanju količin zavržene hrane, a le, če boste živila lahko takoj porabili.

8 Naučite se pravilno shranjevati živila
Bodite pozorni na to, kaj imate v hladilniku in shrambi, živila s krajšim rokom imejte na bolj vidnem mestu in jih sproti razvrščajte. Večino svežih živil hranimo v hladilniku, a nekaterim lahko to škodi. Posušena živila, kot so žita, stročnice, oreščki in kruh, je bolje hraniti pri sobni temperaturi in ne v hladilniku, da se ne navzamejo vlage. Vrsto koristnih nasvetov za shranjevanje sadja in zelenjave najdete na www.volksitkozacela.si.

9 Pomembna je kakovost, ne količina
Namesto količini dajte prednost kakovosti, kupujte lokalno in domače. Za kakovostna lokalna živila boste sicer odšteli nekaj več denarja, a s tem podpirate lokalno gospodarstvo in spodbujate slovenske kmete, da na trajnosten način pridelajo čim več hrane, ki konča na vaših krožnikih. S tem bomo manj uvozili, krajše bodo transportne poti, hrana, ki jo zaužijete, bo bolj sveža in hranljiva, posledično bo pridelava hrane manj obremenjujoča za okolje. Tudi pri lokalnih izdelkih bodite pozorni na način pridelave, uporabljene sestavine in hranilno vrednost izdelka. Ni nujno bolje le zato, ker je domače.

Se že prehranjujete (bolj) trajnostno?!
Na podlagi dostopnih ugotovitev raziskovalcev univerze v Oxfordu so na ZPS zbrali ključna priporočila, ki lahko vsakemu izmed nas pomagajo pri spremembi nakupovalnih navad in pri odločanju za bolj trajnostne izbire živil. Več na https://bit.ly/2XVoAK3

Zemlja se segreva in k temu delno prispeva tudi naša prehrana. Kako? Raziskovalci univerze v Oxfordu so izračunali, da pri pridelavi, predelavi in distribuciji hrane nastajajo ogromne količine toplogrednih plinov, ki ogrožajo naš skupni cilj – omejiti globalno segrevanje Zemlje na 1,5 stopinje Celzija. Več na https://bit.ly/2XVoAK3 .Vzreja živali prispeva skoraj polovico emisij v kmetijstvu, pridelava hrane za živali pa poteka na tretjini vseh kmetijskih površin na svetu. Izbirajte perutninsko ali svinjsko meso, saj je njun ogljični odtis in s tem vpliv na okolje za več kot polovico manjši kot pri govejem mesu. Sprejmite izziv - manj mesa, več zelenjave & stročnic izpostavljajo na ZPS.

Ne nazadnje prehranski strokovnjaki priporočajo, da vsaj en dan ali dva v tednu sploh ne jemo mesa in namesto tega posežemo po stročnicah, sojinih izdelkih, čičeriki, grahu in leči – z nekajkrat manjšim ogljičnim odtisom.

Da pot do trajnostne, podnebno nevtralne družbe ni mogoča brez spremembe v načinu prehranjevanja, opozarjajo tudi pri fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera. Pripravili so Podnebni meni, vodnik po tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijazen način. Preberete ga lahko tukaj (PDF).

Vir: www.zps.si/