»Potencial za koriščenje sončne energije v Sloveniji imamo, čas je, da ga tudi izkoristimo.«
Sončne elektrarne imajo v Sloveniji ogromen potencial. Niso samo cenovno ugodna tehnologija za postavitev na strehah enodružinskih hiš, ampak jih vse pogosteje vzpostavljajo tudi stanovanjske skupnosti. Na virtualni strokovni ekskurziji in spremljajočem strokovnem posvetu, ki so ju v okviru projekta Care4Climate pripravili v Umanoteri, lahko spoznate, katere so ekonomske in okoljske koristi sončnih elektrarn, kakšne dobre prakse na tem področju v Sloveniji že obstajajo in kateri so prvi koraki do vzpostavitve lastne sončne elektrarne.

»Sonce v manj kot uri pošlje na Zemljo več energije, kot je porabimo v enem letu,« je na spletnem dogodku ob otvoritvi virtualne ekskurzije izpostavil dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere. Posebej za Slovenijo je poudaril, da je »tehnični potencial za proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn, nameščenih na strehe že obstoječih stavb, parkirišč in degradiranih območij, več kot 27 TWh na leto, kar je približno dvakrat več od trenutne končne rabe.«

Dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus je naslovil pogost argument o tem, da sončne elektrarne okoljsko niso učinkovite: »Ravno nasprotno - v primerjavi z ostalimi oblikami proizvodnje energije imajo sončne elektrarne precej manjši okoljski in ogljični odtis. Poleg tega se v manj kot letu dni energija, ki je potrebna za proizvodnjo sončne celice, povrne z njenim delovanjem.«

Branislav Zajović, pobudnik izgradnje skupnostne sončne elektrarne na Jesenicah je predstavil njihovo samooskrbno skupnost in celoten proces, ki je leta 2019 pripeljal do izgradnje prve skupnostne sončne elektrarne za samooskrbo večstanovanjske stavbe v Sloveniji. Poleg okoljskih prihrankov so bili po besedah pobudnika odločilni tudi vsakomesečni finančni prihranki.

Primerna streha je eden izmed ključnih predpogojev za vzpostavitev skupnostne sončne elektrarne. Tega so se zavedali tudi v občini Ajdovščina, kjer so dokazali, da je mogoče vzpostaviti energetsko samooskrbno skupnost brez posegov na strehah končnih uporabnikov, z uporabo javne strehe v bližini. Tomaž Jakin iz občine Ajdovščina je zato na spletnem dogodku predstavil projekt vzpostavitve prve slovenske skupnostne sončne elektrarne na javnem objektu - v Budanjah so namreč v letu 2020 postavili sončno elektrarno na strehi podružnične osnovne šole.

Postopek izgradnje ter financiranje skupnostnih sončnih elektrarn na Jesenicah in v Budanjah so podprli v podjetju Gen-I Sonce, katerega predstavnik Bojan Kumer je poudaril, da lahko tudi skupnosti brez zadostnega kapitala za začetno naložbo na svojem stanovanjskem objektu vzpostavijo sončno elektrarno. Stanovalci na Jesenicah bodo tako sedem let plačevali za električno energijo podobno kot do sedaj, po sedmih letih, ko je elektrarna odplačana, pa bo za njih električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne, brezplačna.

Na strokovnem posvetu ob otvoritvi virtualne ekskurzije sta Vesna Črnilogar in Andreja Gombač iz Eko sklada še podrobneje naslovili vprašanje financiranja sončnih projektov in izpostavili, da so tudi skupnostne sončne elektrarne upravičene do subvencij in poceni posojil s strani Eko sklada.

Primeri dobrih praks, predstavljeni na virtualni ekskurziji, nam jasno kažejo, da so ustrezne tehnologije in zadostni viri za razogljičenje našega energetskega sistema že na voljo. Če pa se odločimo za to v skupnosti, je pot do tam še lažja.

Posnetki virtualne strokovne ekskurzije in predstavitve s spletnega posveta v živo z naslovom »Skupnostne sončne elektrarne« so na voljo na ogled tukaj.