Ali je možno ustaviti in celo pozdraviti Alzheimerjevo bolezen? Odgovor prihaja v knjigi, ki jo bomo že oktobra lahko držali v rokah.

Kot pravi eden vodilnih sodobnih raziskovalcev te bolezni in tudi »oče« zelo uspešnih protokolov zdravljenja, »če želimo rešiti možgane, moramo spremeniti način, kako smo do sedaj gledali na Alzheimerjevo bolezen in njeno zdravljenje. To ni monolitna bolezen, ki bi imela en obraz in enega povzročitelja. Lahko bi rekli, da so to različne košarice težav in odvisno od tega, kako se jih lotimo, lahko stanje precej izboljšamo ali celo povrnemo v normalo. Vendar morate razumeti, da tu ne iščemo »srebrnega metka«, ki bi pokončal »vampirja«. Prej bi lahko rekli, da potrebujemo »srebrni rafal« – zato smo tako tudi poimenovali protokole zdravljenja.«

Dr. Dale Bredesen ve, o čem govori. Več stotin ljudi, ki so začeli živeti po njegovem protokolu SHINE, je ne le ustavilo razvoj Alzheimerjeve bolezni, temveč so mnogi med njimi dokaz, da je telo zmožno regenerirati tudi to, kar smo do včeraj imeli za neobnovljivo. Vendar pozor! Ti ljudje niso preprosto pogoltnili čarobne tabletke, temveč so trajno spremenili veliko stvari v svojem načinu prehrane, življenja, gibanja in celo razmišljanja.

»Medicina 21. stoletja ne sprašuje več, kaj imate, temveč zakaj! Zaveda se, da brez odpravljanja vzrokov, ki so pripeljali do nekega stanja, slednjega ne moremo rešiti.

Dr. Bredesen prepoznava tri tipe Alzheimerjeve bolezni.

Tip 1 – Alzheimer zaradi vnetnih procesov

Moderen način življenja ustvarja v telesu nenehno vnetno stanje. Vnetja lahko povzročajo snovi v hrani (razni aditivi, ostanki pesticidov), lahko jih ustvarjajo borelija in drugi patogeni, virusi herpesa in razni drugi virusi. Vse več »ohranjenih zob« povečuje tudi število mrtvih zob in paradontalnih bakterij, ki ostajajo v ustih in od tam producirajo »tolpe« mikrobov, ki nenehno dražijo in napadajo naša tkiva. Za nameček pa mikrovalovna sevanja naših telefonov, wi-fi-ja in drugih brezžičnih tehnologij te vnetne procese še dodatno pomnožijo. Vnetja tako ne ostajajo le v telesu, temveč se začnejo širiti tudi v možgane.

Tip 1 je dokaj preprosto diagnosticirati predvsem na osnovi vnetnega profila. Za ljudi s tem tipom težav je značilno, da imajo v telesu veliko antiteles, kar priča o tem, da je njihov imunski sistem v stanju nenehnega boja. Značilen je tudi visok CRP (normalno naj bi bil manjši od 1, pri mnogih pa je 5-10), povišani so tudi drugi kazalci protivnetnega delovanja telesa. Danes medicina razpolaga z vsemi relevantnimi testi, da hitro prepozna značilno sliko teh vnetij in celo odkrije njihov vzrok. Le uporabiti jih moramo.

Tip 2 – Alzheimer zaradi atrofiranih možganov

Da bi možgani vzdrževali avtocesto, ki je sestavljena iz kvadrilijona sinaps, potrebujejo veliko cestnih vzdrževalnih služb in ogromno količino hranil, vitaminov, hormonov, rudnin …, da bi vse brezhibno delovalo.

V praksi pa možgani mnogih ljudi ne dobijo vsega, kar potrebujejo. Zamislite si, da ste direktor cestnega podjetja, ki se imenuje vaši možgani. Na eni strani vidite, koliko sredstev imate, na drugi pa vas z vseh strani kličejo zaradi poškodb na cestišču. Na pomoč pokličete državo, a ta ima »druge prioritete«.

Prav to se dogaja tudi v našem telesu. Ko možgani ugotovijo, da ne morejo vzdrževati celotnega omrežja, preprosto začnejo zapirati nekatere ceste, jih razgrajevati in gradbeni material seliti drugam – tja, kjer je največ prometa. Posnetki možganov takšnih pacientov pokažejo, da je prostornina možganov vidno upadla. Če morate svoje veliko skladišče spominov (svoj arhiv) preseliti v manjšega, vsega pač ne bo možno shraniti. Zato za nove spomine zmanjka prostora.

Zanimivo je, da ta oblika demence ni pot brez povratka. Če možganom ponovno zagotovimo vsa potrebna hranila, se varčevalni ukrepi omilijo in možgani začnejo razvijati nove sinapse, ki omogočajo razširitev kapacitet. Takrat se izboljša tudi kratkoročni spomin.

Tip 3 – toksični Alzheimer

Ta tip Alzheimerjeve bolezni v zadnjem času postaja vse bolj pogost. Najbolj zaskrbljujoče je, da ta oblika prizadene vedno mlajše ljudi. V povprečju se pojavlja že pri štiridesetletnikih, niso pa redki tudi dvajsetletniki.

Ta oblika nastaja zaradi pretirane izpostavljenosti specifičnim toksinom, kot so aluminij, težke kovine ali biotoksini – te proizvajajo plesni, ki zaidejo v naše telo. (O tem lahko več preberete v drugih člankih v teh novicah.)

V teh primerih se amiloid izloča ponovno kot oblika barikade, ki nas poskuša ubraniti pred takšnimi toksini, da nam ne bi prizadejali še več škode. Ena tkiva se žrtvujejo, da strup ne pride do drugih. Podobno kot v bitkah, ko porušijo most za seboj, tudi amiloidi trgajo sinapse, da bi onemogočili prehod toksinov v bolj pomembne dele možganov.

Ta oblika ima drugačne simptome kot tip 1 in tip 2. Zanjo je značilna izguba določenih izvršnih funkcij, npr.: oseba ima naenkrat težave pri seštevanju, pri načrtovanju, težave z iskanjem besed, z vizualno percepcijo (prepoznavanje obraza, mest …), ne ve več, po kateri poti se pride na določen naslov, ne zna se več organizirati … Za to skupino je značilna tudi pogosta depresija.

Zagotovo ta oblika demence ustvarja več težav v življenju kot tipa 1 in 2 – ti ljudje še vedno znajo pripraviti zajtrk, le da po nekaj urah ne bodo več vedeli, kaj so jedli. Tip 3 pa ne zna več slediti receptu za pripravo hrane, uporabiti štedilnika, sestaviti sokovnika …

Ko enkrat vemo, kje so vzroki in na katere dejavnike je treba usmeriti pozornost, postane enačba z neštetimi neznankami bolj obvladljiva.

Knjiga Adijo, Alzheimer zato ni obljuba brez pokritja. V njej se skrivajo merljivi, uporabni in v praksi preverjeni protokoli, ki so spremenili življenje stotinam ljudi z diagnozo Alzheimerjeva bolezen.

Ni čarobne palčke in ni rešitve čez noč. Vendar, kot pravi dr. Bredesen, vsak korak v pravo smer pripelje do merljivih izboljšanj.

Če vaš zdravnik še vedno ne ve, kako je vaše stanje povezano z vašo prehrano, zrakom, ki ga dihate, spanjem, vitamini …, je obtičal v medicini 20. stoletja.« Dr. Dale Bredesen

Sanja Lončar

Vir: zazdravje.net