Vlado Republike Slovenije smo pozvali k celostni zaščiti kreditojemalcev v drugem protikoronskem svežnju ukrepov!
Državni zbor je dne 20.3.2020 sprejel Zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev. Z njegovo uveljavitvijo lahko posojilojemalci, ki zaradi finančnih težav, povezanih s posledicami virusa COVID-19, ne morejo odplačevati posojila, na svojo banko naslovijo vlogo za odlog plačila za leto dni.

Odlog plačil obveznosti je lahko učinkovita kratkoročna rešitev za potrošnike, vendar sprejet ukrep ne vključuje prepotrebne celostne zaščite in varstva potrošnikov, v tem primeru prav tistih najbolj ranljivih, ki se borijo z nezmožnostjo odplačevanja dolgov zaradi posledic virusa.

Kreditojemalci bodo po izteku odloga soočeni s še višjim dolgom in bodo zanj plačevali več zaradi situacije, ki v osnovi ni posledica njihovih ravnanj. Odlog namreč ne pomeni, da bodo banke v tem obdobju prenehale obračunavati obresti, zanj bo potrebno plačati tudi dodatne stroške. Ker odgovornost za nastalo situacijo ni na strani kreditojemalcev, menimo, da tudi ni pravično, da bodo za reševanje nastalega položaja soočeni s še višjim dolgom in dodatnimi stroški.

Klasični potrošniški ali stanovanjski krediti pri bankah tudi niso edina težava, s katero se soočajo potrošniki, njihove težave zaradi posledic virusa se že kažejo tudi pri ostalih oblikah zadolževanja, ki jih sprejet ukrep vlade o odlogu plačil ne vključuje. Učinkovite rešitve manjkajo za limite na osebnih računih, lizing posle in posojila nebančnih posojilodajalcev.

Na Vlado Republike Slovenije smo naslovili poziv k sprejetju dodatnih ukrepov za zaščito ogroženih kreditojemalcev:

- Pravica do 12 mesečnega odloga bi morala veljati za vse vrste potrošniških posojil, zavarovanih in nezavarovanih (avtomobilska posojila, osebna posojila, kreditne kartice, limiti na osebnih računih, lizingi itd.), ki jih zagotavljajo banke in nebančni posojilodajalci.

- Odlog bi moral biti za kreditojemalca popolnoma brez stroškov.

- Obresti za posojilo se v času odloga naj ne obračunavajo, s čimer se stanje neodplačanega posojila v tem obdobju ne bo povečevalo.

- Postopki izvajanja ukrepov bi morali biti prilagodljivi in enostavni, odziv kreditodajalcev pa hiter.

- Odlog plačila posojila ne bi smel povzročiti negativnega vpliva na bonitetno oceno potrošnikov, ki izkoristijo pravico do odloga.

V naših prizadevanjih in stališčih nas podpira tudi Evropska potrošniška organizacija
Tudi Evropska potrošniška organizacija (BEUC), katere članica je ZPS, se je s pismom obrnila na evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa, komisarja za finančne storitve Valdisa Dombrovskisa, predsednika evropskega bančnega organa (EBA) José Manuela Campo ter predsednico evropske centralne banke (ECB) Christino Lagarde in pozvala institucije EU, naj v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi izvajajo nujno potrebne ukrepe za zaščito ogroženih kreditojemalcev.

Vir: www.zps.si/