NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 06-apr
  • Tudi jaz skrbim zase in za okolje

  • torek 07-apr
  • Potopis: Maroko od 0 do 4167 m

  • sreda 08-apr
  • Ura pravljic

  • četrtek 09-apr
  • Ura pravljic

  • petek 10-apr
  • Obisk švedske avtorice Anne Höglund

  • sobota 11-apr
  • Vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

  • nedelja 12-apr
  • Novo v knjigarni Galerije Fotografije!

  • ponedeljek 13-apr
  • Igra go

  • torek 14-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • sreda 15-apr
  • Ura pravljic

  • četrtek 16-apr
  • Ustvarjalnice z Galerijo C.C.U.

  • petek 17-apr
  • Escape room The Game Bled

  • sobota 18-apr
  • Programiranje za otroke

  • nedelja 19-apr
  • Veronika Valdes: Dark Dinner

  • ponedeljek 20-apr
  • Potopisni ponedeljki: Kenija

  • torek 21-apr
  • Alpe Adria Trail - Nina Kopčavar

  • sreda 22-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • četrtek 23-apr
  • Igra go

  • petek 24-apr
  • Hitri zmenki (40-55) z Dogodki za Samske

  • sobota 25-apr
  • Sobotni literarni sprehodi

  • nedelja 26-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • ponedeljek 27-apr
  • Igra go

  • torek 28-apr
  • Počitniške delavnice za otroke v MPT

  • sreda 29-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • četrtek 30-apr
  • Ognjeni spektakel

  • petek 01-maj
  • 1. majska budnica

  • sobota 02-maj
  • Kraljevska ponudba knjig, zgoščenk, izdelkov

  • nedelja 03-maj
  • Dance Alchemy & Brunch

  • ponedeljek 04-maj
  • Novo v knjigarni Galerije Fotografije!

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Post med obroki   
    torek, 21. januar 2020 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Post med obroki je eden od najstarejših načinov, kako spodbuditi regeneracijo in s tem ohranjati zdravje. Dandanes številni menijo, da je post med obroki pomembna starodavna skrivnost ohranjanja zdravja. Kaj je post med obroki, kako ga izvajati in kakšne koristi prinaša?

    Različne oblike posta med obroki
    Verjetno ste že slišali, da je večji del hrane priporočljivo zaužiti dopoldne, zadnji obrok, ki naj bi bil lažji in hitreje prebavljiv, pa do 18. ure. Pravijo, da ob takem prehranjevanju bolje spimo ter ne obremenjujemo čistilnih in regenerativnih prizadevanj telesa, ki potekajo ponoči.

    Če torej vstajate zgodaj in navadno zajtrkujete ob šestih zjutraj, to pomeni, da ste se med večerjo in zajtrkom dvanajst ur postili. Z zajtrkom ste torej prekinili post, kar tudi pomeni angleška beseda za zajtrk: breakfast (break – prekinitev, zlom, konec, fast – post).

    Dvanajsturni post torej že spada med tako imenovane kratke poste. Ti namreč obsegajo vse oblike odrekanja hranjenju, ki so krajše od 24 ur. Poleg kratkih postov obstajajo tudi daljši posti. Mednje spadajo vsi posti, pri katerih odrekanje hrani traja več kot 24 ur. V tem primeru je pred postenjem priporočljiv posvet s celostnim zdravnikom, ki bo ocenil vaše trenutno stanje in podal mnenje, ali je daljši post za vas varen in priporočljiv ali ne. Načeloma naj bi se postom izogibali mlajši od osemnajst let, doječe matere, nosečnice in ljudje s prenizko telesno težo (denimo osebe z anoreksijo).

    Kdaj se postiti, kdaj jesti?
    Med vse bolj priljubljene kratke poste spada dnevno postenje, ki traja 16 ur, in uživanje hrane znotraj 8-urnega časovnega okvira. To pomeni, da hrano, ki jo navadno pojeste v vsem dnevu, zaužijete znotraj osmih ur, preostali čas pa se postite. Ali človek pozneje zaužije prvi obrok ali pa pozneje pojé zadnji obrok, naj bi bila stvar vsakega posameznika. Nekateri lažje izpustijo zajtrk, drugi večerjo. In vendar: vse več raziskav potrjuje védenje tradicionalnih medicin, da je tudi pri postenju koristno upoštevati fiziološke bioritme telesa. To pomeni, da je z obroki bolje začeti zgodaj in z njimi tudi zgodaj končati. To pri postu 16/8 pomeni, da prvi obrok zaužijemo ob 9. ali 10. uri in zadnjega ob 17. ali 18. uri. Preostali čas se postimo. Vodo pijemo normalno. Po potrebi lahko še pred prvim obrokom pijemo kokosovo vodo, sveže ekološke zelenjavne sokove ali zeliščne čaje. S tem debelemu črevesju, ki začne delovati že zgodaj zjutraj (med 5. in 7. uro), priskočimo na pomoč, da lahko učinkovito odvaja blato, skupaj z vsemi toksini, ki so jih jetra ponoči »prebavila« in prek črevesja poslala v izločanje.

    S prvim obrokom ob 9. uri se približamo maksimalnemu energijskemu obratovanju prebavil, kajti moč delovanja želodca je največja med 7. in 9. uro zjutraj. Prej in pozneje je namreč manjša, prebava pa slabša. Med 9. in 11. uro sledi najmočnejše delovanje trebušne slinavke, s tem pa tudi najučinkovitejše prebavljanje beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Med 13. in 15. uro lahko telo iz tankega črevesja najučinkoviteje vsrka vitalne snovi. Mnenje, da je bolje jesti podnevi kot ponoči oziroma da je treba pri hranjenju spoštovati fiziološke bioritme telesa, potrjujejo tudi številne raziskave. Tako je znano, da se ljudje, ki se zaradi dela v nočni izmeni ali nenehnega potovanja z letali (pri čemer imajo opraviti s časovnimi zamiki), pogosto časovno neprimerno prehranjujejo in si že samo s tem poslabšujejo zdravje. Takšno hranjenje ne zmoti le ritma spanja in s tem poslabša kakovost spanja, ampak poveča tudi možnost za razvoj disbioze, debelosti, motenj pri uravnavanju ravni inzulina, diabetesa, srčno-žilnih obolenj in raka.

    Kaj pa kakovost zaužite hrane?
    Čeprav že razbremenjevanje prebavil v času, ko je zanje najbolje, če počivajo, telesu prinaša koristi, bodo te še večje, če boste uživali le kakovostno, torej ekološko, sveže pripravljeno oziroma čim manj predelano hrano, seveda pa tudi surovo, saj je polna encimov. Vsakršna industrijska obdelava hrane poleg drugega podaljša čas prebave in s tem ovira postenje. Od vseh živil se najhitreje prebavita sadje (v približno treh urah) in zelenjava (v približno šestih urah). Kruh, ki ga večina ljudi zaužije ob skoraj vsakem obroku, za prebavo potrebuje kar osemnajst ur. To pomeni, da se kruh še vedno prebavlja, ko v prebavila že prihaja naslednji obrok. Posledice tega so kopičenje hrane v prebavnem traktu, disbioza, nepravilno prebavljanje, nastajanje plinov in črevesnih oblog … Zato je vsekakor koristno upoštevati tudi kakovost zaužite hrane in njen čas prebavljanja. Saj veste, že včasih so rekli, da je bolje najprej zaužiti težje prebavljive in obilnejše obroke, proti koncu dneva pa uživati lahke, manjše in s tem tudi hitreje prebavljive jedi.

    Koristi posta med obroki
    Postenje med obroki so v krepčilne namene uporabljali že od nekdaj, njegove pozitivne učinke na telo pa potrjuje tudi sodobna znanost. Tako je npr. znano, da je že dnevno izvajanje kratkih oblik postov med obroki učinkovito za izgubljanje odvečnih kilogramov. Pri tem med takim postenjem navadno ne čutimo nadležne lakote oziroma hlepenja po hrani. Zakaj med postenjem hujšamo? Ko uživamo hrano, iz nje dobivamo energijo, ki jo takoj porabljamo za delovanje telesa. Ker pa je energije iz zaužite hrane navadno preveč, jo sočasno shranjujemo v telesne rezerve, in sicer v obliki glikogena (v jetrih in mišicah) ter maščobnih zalog. Glavni pomočnik, ki preusmerja presežke energije (glukoza) v telesne rezerve, je inzulin. Odvečna glukoza se torej pretvori v glikogen in maščobo. Ko telo zaužito hrano prebavi in energijo porabi ali shrani, se raven glukoze v krvi zmanjša, s tem pa tudi raven inzulina. Tedaj telo za svoje delovanje začne uporabljati energijske rezerve, seveda vse do naslednjega obroka.

    To je normalen način, kako telo upravlja z energijo. S posti torej spodbujamo porabljanje energijskih zalog (tudi maščobnih) in preprečujemo nepotrebno kopičenje novih. Za povečanje tega učinka, menijo naturopati, utegne zadoščati že zgolj podaljšanje časa med zadnjim in prvim obrokom. Debelost je znan dejavnik tveganja za razvoj številnih kroničnih obolenj (diabetes, srčno-žilna obolenja). Z vračanjem telesne teže na optimalno raven se torej lahko že zgolj ob pomoči tovrstnega posta izognemo tem obolenjem. Drugi pozitivni učinki so še uravnavanje ravni krvne glukoze in inzulina, obvladovanje diabetesa tipa 2, boljša koncentracija, več energije, upad ravni trigliceridov, zmanjšanje CRP, dvig ravni HDL, boljša antioksidativna moč telesa, pa tudi boljše delovanje imunskega sistema, saj se spodbudi avtofagija.

    Pri takem dnevnem postenju (16/8) oziroma načinu prehranjevanja so lahko učinkovitejši tudi drugi ukrepi, s katerimi si pomagamo ohranjati zdravje. Tako bo lahko uživanje kanabinoidov, ki podpirajo naše samozdravilne moči s podporo endokanabinoidnega sistema telesa, ali pa biokaskadnih fermentov, ki krepijo črevesno floro in dvigujejo energijo telesnih celic, še bolj podprlo naše regenerativne moči.

    Adriana Dolinar, dr. vet. med.

    Vir: www.zazdravje.net

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.zazdravje.net
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zdravje, gibanje in bivanje

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20200109130648234

    No trackback comments for this entry.
    Post med obroki | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,55 seconds