NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

četrtek 04-jun
  • Zgodbe mojega kraja - natečaj za najboljšo zgodbo

  • petek 05-jun
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sobota 06-jun
  • Kraljevska ponudba knjig, zgoščenk, izdelkov

  • nedelja 07-jun
  • Mesto bere ... zgodbe iz Avstralije in Oceanije (2019-2020)

  • ponedeljek 08-jun
  • E-knjige Biblos za vse!

  • torek 09-jun
  • Likovna delavnica z naslovom DREVO

  • sreda 10-jun
  • 30.000 brezplačnih filmov na MKLJ Kanopy

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Ah, ta starost – da bi se jutri ponovil danes   
    nedelja, 22. december 2019 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Čeprav je še vedno tisti, ki je nekdaj bil, onemogel in obubožan starec postaja izgnanec v svojem času. Se sploh lahko prilagodi in za kakšno ceno? Osvobojen je dela, ni več usmerjen v prihodnost. Zakaj torej ne uživa v počitku?

    Precej bolj kot mladost naj bi bila torej starost čas za »carpe diem« (izkoristi dan), za trenutek, ko žanjemo, kar smo posejali. A, žal, ni tako preprosto. Današnja družba ponuja starim prosti čas, vendar jim jemlje gmotna sredstva, da bi lahko v njem uživali.

    Mati narava pa dodaja še izziv krhkega telesa, ki je pogosto bolno in se hitro utruja. Kar ne uide niti tistim, ki se znebijo revščine in pomanjkanja. Neposredna zadovoljstva, kot so ljubezen, hrana, alkohol, tobak, šport, hoja, so prepovedana ali strogo odmerjena.

    Apatija

    Ničesar si ne želeti in nič početi pomeni obsoditi se na usodno apatijo, v katero tonejo mnogi upokojenci. Ko so nekatere dejavnosti prepovedane, je težko znova najti razloge za delovanje. Redki so, ki jim prosti čas omogoča uresničenje v preteklosti preprečenega poslanstva ali jim razkriva nepričakovane priložnosti.

    Odsotnost radovednosti pri starem človeku in nezanimanje se z biološkim staranjem krepita. Naporno mu je biti pozoren do sveta, pogosto nima več niti moči, da bi potrjeval vrednote, ki so osmišljale njegovo življenje. Intelektualna in čustvena ravnodušnost starega človeka se lahko stopnjuje do popolne negibnosti. Tako se pri večini sklene začarani krog: brezdelje jemlje pogum radovednosti in strasti, ravnodušnost pa pustoši po svetu, v katerem ni več nobenega razloga za delovanje.

    Ko so odstranjeni s funkcij, se razni predsedniki, industrijski vodje, direktorji podjetij spremenijo v nepotešene duše. Tudi ko so okoliščine njihove starosti navzven ugodne, še vedno trpijo, ker so se morali umakniti. To nezadovoljstvo lahko preraste v upor, ki pa je zaman, in na koncu se sprijaznijo z usodo, a ne brez obžalovanja, postanejo potrti in apatični.

    Ljudje, obsojeni na pasivnost, so zaskrbljeni. Zaman razmišljajo o nevarnostih, ki jih ne morejo odpraviti. In tudi če jim ne grozi nobena nevarnost, je zanje dovolj, da se zavedo, da so razoroženi. Spokojnost je zanje negotova, prihodnost je obremenjena z grožnjami, saj niso več njeni gospodarji. Težave, ki so se zvalile na njih, izvirajo iz dejstva, da so iz položaja odrasle odgovorne osebe grobo prestavljeni v položaj odvisnega objekta. Ta odvisnost jih izroča na milost ali nemilost drugim.

    Nezaupanje in obramba

    Star človek ljudem, ki so pri polnih močeh, ne zaupa. Zaveda se, da mu otroci, prijatelji, nečaki, ki mu pomagajo – finančno, z oskrbo ali ko ga sprejmejo na svoj dom –, lahko to pomoč odtegnejo ali omejijo, lahko ga zapustijo ali se odločajo o njegovi usodi proti njegovi volji, ga, denimo, prisilijo, da se preseli drugam, česar se neznansko boji. Pozna dvoličnost odraslih. Boji se, da mu delajo usluge le zaradi splošno sprejete morale, v kateri ni nujno niti spoštovanja niti empatije. Težave, ki se jih star človek boji – bolezni, nemoč, rast življenjskih stroškov –, so toliko bolj usodne, kolikor lahko izzovejo usodne spremembe v ravnanju drugih.

    Staremu človeku niti na misel ne pride, da bi upal, da se bo njegovo naravno pešanje ustavilo ali da bo ravnanje družine nadomestilo manke, temveč sluti, da bodo morda sorodniki tok tega pešanja celo pospešili. Na primer, če bo povsem opešal, ga bodo spravili v dom za stare ali bolnišnico.

    Star človek se poskuša ubraniti objektivne negotovosti svojega položaja, svojega intimnega nespokoja: večino njegovih razmišljanj moramo razumeti kot obrambo.

    Dolgčas

    Ko se star človek več ne predaja ciljem in ko pred njim niso nove in nove zahteve, je obsojen na dolgočasje. Včasih se pojavi nadomestilo, saj se jim ni več treba naprezati, dovoljena jim je lenoba, počitek.

    Leta lahko starim tudi služijo kot opravičilo in alibi. Razblinita se poklicna in spolna tekmovalnost, nemoč in hladnost postaneta opravičljivi. Pomanjkljivosti, kot sta lahkomiselnost in nesposobnost, postanejo naravne.

    Navade

    Tako stari ljudje iščejo zatočišče v navadah. Starega človeka spremembe navdajajo z nemirom; plaši ga že dejstvo, da mora izbrati. Prijetneje mu je, ko počiva na preverjenih pravilih. Navade varujejo pred neprijetnimi prilagajanji, ponujajo odgovore, še preden smo si postavili vprašanje. Ko se staramo, se jih držimo strožje kot v preteklosti. Paradoksalno je navada še bolj nujna za tiste, ki živijo v brezdelju, kot pa za aktivne. Če ne želijo utoniti v hromečem mrtvilu, se mu morajo postaviti po robu z natančno določeno izrabo časa. Tako postane njihovo življenje na videz nekomu ali nečemu potrebno, zapolnijo ga z nalogami, opravki, ki se mu kažejo kot obveznosti.

    Videti je, da ima star človek več kot en razlog, da vztraja pri svojih navadah: a njegova navada je, da se drži navad, zaradi česar trmasto vztraja pri nesmiselnih strasteh. Star človek se boji spremembe, saj se boji, da mu ne bo uspelo prilagoditi se nanjo, v njej ne vidi odpiranja k novemu, temveč zgolj trganje vezi s preteklostjo. Navada ga varuje pred nejasnimi bojaznimi in ga prepričuje, da se bo jutri ponovil danes.

    Tomaž Gerdina

    Vir: viva.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • viva.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Osebna rast in odnosi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20191017193640493

    No trackback comments for this entry.
    Ah, ta starost – da bi se jutri ponovil danes | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,39 seconds