Piše: Iztok Kocjančič v novih Misterijih, www.misteriji.si

Pogovor z ameriško astronomko Kelsey Johnson
Zunajzemeljsko življenje lahko dokaže že statistika, ko računa možnosti in v formulo vnese znane spremenljivke, kot so število galaksij, sončnih sistemov, planetov itd. Torej načeloma ni dvoma - v vesolju nismo sami. Ali so nezemljani prisotni na našem planetu, pa je seveda druga, povsem različna neznanka. Znanstveniki z Univerze v Virginiji so jasni: »Nezemljani obstajajo in vsekakor ne moremo trditi, da še niso obiskali našega planeta.«

Kelsey Johnson, znanstvenica in astronomka na Univerzi v Virginiji, je nedolgo tega v intervjuju za znanstveno revijo Scientific American razpravljala o tematiki življenja v vesolju in morebitnega stika nezemeljske vrste z našo. Povzemamo.

Danes imamo dolgo vrsto pričevanj o opažanjih NLP-jev, stikov z nezemljani ter njihovih ugrabitev ljudi in živali. O takih zgodbah govori tudi kar nekaj starodavnih zapisov in so celo upodobljene v vrsti jamskih poslikav.

Je mogoče, da so nas nezemljani dejansko že obiskali?
Besede »mogoče« znanost nikoli ne zanemarja. Za znanost je mogoče prav vse. Možnost pa postane resnica šele, ko je dokazana. Nimamo nobenega dokaza, da se vpliv neke nezemeljske vrste ni nikoli zgodil. Torej moj odgovor je - da, možno je, da so nas nezemljani dejansko že obiskali. Kljub temu pa moram poudariti, da le majhen del primerov opazovanja NLP-jev ali nezemljanov, ki sem jih kot znanstvenica raziskovala, nima drugačne logične in naravne razlage. Navkljub vsemu pa obstajajo tudi primeri, ki jih nismo znali razložiti ne jaz ne drugi. Torej za sedaj puščam odprte vse možnosti.

Lahko navedete kak tak primer?
Resnično poseben primer, ki ga nikakor nisem uspela razložiti, je dogodek, ki se je zgodil v Angliji leta 1956 in še danes priteguje pozornost mnogih raziskovalcev. Primer je znan kot »Incident Lakenheath-Ben*censored*ers«. Primer je pritegnil tako veliko pozornost, ker sta mu bile hkrati priča tako ameriške kot britanske zračne sile. V uradnih dokumentih je zapisano, da je bilo več očividcev med pripadniki obeh vojska. Poleg tega pa je plovilo zaznal tudi radar. Pričevanj je dovolj, da lahko primer znanost označi kot pristen. Vendar pa ne poznamo narave tega predmeta in kot znanstvenica seveda ne morem trditi, da je šlo za nezemeljski predmet.

Lahko bi šlo za neprijavljeno plovilo druge države. V tistih časih se je zgodilo več primerov neavtoriziranih preletov sovjetskih letal, vendar tega za ta primer ne morem trditi. Torej gre vsekakor za NLP v pravem pomenu besede, ki pa zaradi tega še nima povezave z nezemljani. Obdržati odprto miselnost je nujno za razvoj znanosti. To pa je dodatna ovira pri končnem dokazovanju, saj pomeni, da so lahko tudi indici, ki so na voljo, napačni. Žal ni nobenega primera v zvezi z NLP-ji, kjer bi imeli dovolj preverljivih dokazov. Kot znanstvenica moram ostati odprta za vse možnosti, ampak če slečem svojo znanstveno obleko, kot navaden človek ne dvomim, da so nas nezemljani že obiskali.

Če bi potovali s svetlobno hitrostjo, bi potrebovali približno štiri leta, da bi dosegli Proximo Centauri, nam najbližjo zvezdo. Razdalje so torej tako velike, da se zdi nemogoče, da bi neka tuja vrsta uspela pripotovati do Zemlje, četudi bi lahko potovala s svetlobno hitrostjo.

Kako bi torej nezemljani lahko prepotovali tako velikanske razdalje?
Dejstvo je, da dandanes nimamo dovolj znanja, da bi lahko razumeli tehnologijo, ki bi omogočala takšna potovanja. Minilo je le nekaj več od stoletja, ko smo sploh prvič poleteli med oblake. Od tistega trenutka pa le pol stoletja, ko smo uspeli pristati na našem naravnem satelitu. Torej menim, da nikakor ni noro misliti, da bodo prihodnje generacije odkrile način premagovanja še večjih razdalj. Svetlobna hitrost je »le« petstokrat višja od hitrosti, ki jo danes dosegajo najhitrejša letala.

Če nekje tam zgoraj obstaja nezemeljska civilizacija, ki je morda več milijonov let naprednejša od naše, je najbrž zanjo tovrstno potovanje podoben izziv, kot je za nas zapustitev zemeljske atmosfere. Včasih razmišljam, da bi, četudi bi potovali z desetino svetlobne hitrosti, do najbližje zvezde potovali štiristo let. To je resnično dolgo obdobje za nas ljudi. Vendar ne gre omejeno razmišljati, da mora biti fiziologija in življenjska doba nezemljanov v vseh ozirih podobna naši. Tudi na Zemlji poznamo nekaj živalskih vrst, katerih življenjska doba je izredno dolga.

Tako obstaja osebek morske spužve vrste Monorhaphis chuni, ki živi že enajst tisoč let. Tudi nekateri morski psi in želve živijo skoraj dvesto let. Seveda bi bilo čudno misliti, da bi lahko od nas tako različne vrste izdelale vesoljsko ladjo, s katero bi se podale na dolgo potovanje. Vendar ne smemo biti omejeni z razmišljanjem, da mora biti neko biološko bitje iz vesolja na vsak način fiziološko nam podobno.

Na Zemlji poznamo tudi zelo neverjetna bitja, ki jim rečemo »počasniki«, ki lahko vstopijo v nekakšno kriptobiotično stanje za več let. Krionika (ohranjanje ljudi in sesalcev pri nizki temperaturi z namenom uporabe v prihodnosti) se zdi kot znanstvena fantastika, vendar pa imajo o njej drugačno mnenje mnogi ljudje, ki so vložili ogromno denarja v to, da bi se hibernirali ali zamrznili. Torej ostajam odprta za možnost, da se bo krionika v prihodnjih letih razvijala.

Če nezemljani posedujejo tehnologijo, s katero lahko prepotujejo tako velike razdalje, zakaj bi obiskali ravno Zemljo, kjer smo pravzaprav zanje gotovo zelo primitivni?
To vprašanje gre uvrstiti v področje nezemeljske psihologije, ki je še popolnoma neraziskana. Če predpostavljamo, da so njihovi motivi podobni našim, lahko naredimo nekaj primerjav. Statistično gledano bi bila vsaka tuja vrsta, ki bi lahko dosegla naš planet, tehnološko milijone let naprednejša od nas. Zelo verjetno bi jih zato lahko zanimali toliko, kolikor nas zanima kolonija mravelj v amazonskem gozdu. Mnogi domnevajo, da smo del njihovega znanstvenega poskusa, katerega sedaj nadzorujejo. Torej, če so milijone let naprednejše civilizacije na obisku pri nas, dvomim, da so napadalne, saj bi nas sicer že zdavnaj izbrisale.

Menite, da bo kdaj prišel dan, ko bodo ljudje razvili tehnologijo, s katero bodo lahko potovali po vesolju in sami postali tuja vrsta na nekem odročnem planetu?
Res bi bila negativno šokirana, če bi izvedela, da se to ne bo nikoli zgodilo. Moje mnenje je, da bomo nekega dne, če bomo kot vrsta le preživeli dovolj dolgo, tudi sami potovali po vesolju. Zgodovina človeštva je polna primerov ljudstev, ki so bila zaradi različnih razlogov - prenaseljenosti, pomanjkanja eksistencialnih dobrin, vojn itd. - primorana na dolge in nevarne poti, da bi preživela. V dobrem in slabem je potreba po kolonizaciji očitno zasidrana v kolektivni zavesti naše vrste.

Koliko ste optimistični, da bo človeštvo premagalo vse izzive in preživelo dovolj dolgo, da bo postalo vesoljska civilizacija?
To vprašanje nas popelje v srce Fermijevega paradoksa (nasprotja med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij in dejanskimi opažanji, ki do danes obstoja takšnih civilizacij še niso potrdila). Moje razmišljanje o tem paradoksu je na nek način depresivno, saj ob tem ne morem mimo ideje, da je vsaki civilizaciji, ki doseže določeno stopnjo razvoja, usojen propad in izumrtje. Ob najbolj pesimističnih dnevih razmišljam, da je naš bodoči propad dejstvo. Ko sem dobre volje, pa razmišljam, da bomo nekega dne vendarle prebrodili to tehnološko puberteto. Človeška ustvarjalnost, pogum in vztrajnost nas bodo tako popeljali do zvezd, kjer si bomo morebiti ustvarili novi dom.

Dokler ne odkrijemo zunajzemeljskega življenja tukaj ali pa sami postanemo tujci na nekem oddaljenem planetu, kaj lahko storimo tukaj in zdaj?
Nekaj smo pravzaprav že dosegli. Zavedamo se, da smo zrnce peska v mogočnem vesolju. In kolikor dandanes vemo, smo edina življenjska vrsta, ki razmišlja o vesolju in je o njem celo nekaj že spoznala. Spoznali smo, da je naš planet majhen kamenček v njem in to nam daje odgovornost, da preživimo ter naš planet skrbno varujemo skupaj z vsem njegovim rastlinskim in živalskim svetom. Verjamem, da bo prišel dan, ko bomo vsi razmišljali enako in poskrbeli najprej eden za drugega, nato za svoj dom. Takrat bomo resnično naposled osvojili vesolje.

Iztok Kocjančič

Če so milijone let naprednejše civilizacije na obisku, dvomim, da so napadalne, saj bi nas sicer že zdavnaj izbrisale.

Moje mnenje je, da bomo nekega dne, če bomo kot vrsta le preživeli dovolj dolgo, tudi sami potovali po vesolju.

Foto: Astronomka in znanstvenica Kelsey Johnson