Dragi prijatelji in “sošolci«,

za karmičarje smo mi slabi, zato moramo iti na silo skozi njihovo šolo Zla, v kateri nas oni kot lažni učitelji in pravi mučitelji »učijo« biti dobri.

Zla bitja nas ne morejo naučiti ničesar drugega kot le Zla. Mi smo v resnici Čudovita Bitja Ljubezni in tega nas ni potrebno učiti, saj je to naše naravno Stanje in Znanje.

Karmičarji so nam omejili možnost Zavedanja naše resnične Identitete ter nas nalagali, da smo slabi, zato da bi se lahko izživljali nad nami. Na našo velikansko srečo se lažna šola končuje in kmalu se bodo začele rajske počitnice našega pravega in čudovitega Življenja.

Za karmičarje smo ljudje nevedni, nemočni, neizkušeni in slabi. Zato se moramo poboljšati, tako da gremo v Šolo težkih preizkušenj. Ko jo končamo, bomo vedni, močni, izkušeni in dobri – a le do 50%, druga polovica je rezervirana za Zlo.

V resnici za osebni razvoj Zlo ni potrebno. Življenje samo je dovolj. Ideja o karmičarskem razvoju skozi Zlo je navadno zavajanje. Če to idejo sprejmeš, ti bodo oni diktirali, kaj, kdaj, koliko in kje. Te ocenjevali, omejevali in nagrajevali (s hlapčevstvom), še raje pa kaznovali. Vprašanje je, kdo ocenjuje ocenjevalce? Karmičarji sodijo druge, kdo sodi njih?

Karmični sistem nima nobene zveze s pravičnostjo, saj ene nepravičnosti ni mogoče urediti z drugo nepravičnostjo. Dve nepravičnosti ne naredita ene pravičnosti. Zla ni mogoče u-pravičiti z drugim Zlom. Škode ni mogoče popraviti z drugo škodo. Dve škodi ne naredita ene koristi. Pravično je koristno za vse, karmičarstvo pa je ravno nasprotno škodljivo za vse.

Pogosto se stvari začnejo z eno osebo in z njeno željo ali potrebo, da bi nekaj postala ali dobila. Prvotni motiv vseh je, da bi postali in dobili vse, kar si želimo, in to takoj. To je povsem naravno.

Že v naslednjem koraku se stvari lahko izkrivijo, če oseba želi, da drugi delajo vse, kar ona želi. To ni več naravno, saj drugi postanejo le sredstva za doseganje le njenih ciljev in uresničevanje le njenih želja. Podrejanje in izkoriščanje drugih sčasoma postaja in postane vse bolj nasilno.

Tako se ljudje razdelijo na Pomembne in Uboge, na Gospodarje in hlapce. Gospodarji postanejo še cinični in trdijo, da je edini življenjski smisel hlapcev, da služijo Gospodarjem. Vse želje in potrebe hlapcev naj bi bile zadovoljene že s služenjem Gospodarjem:) Lahko so še veseli, da so hlapci.

Hlapčevsko služenje Gospodarjem se prikaže kot privilegirano in kot nekaj posebnega. Skoraj jim zavidajo:) Sužnji so izbranci, poklicani posamezniki, sveti narod, in kot takšni posebej izbrani, da služijo Gospodarju. V resnici so nalagani, razvrednoteni, podrejeni in izkoriščeni.

Pri karmičarstvu gre še za večjo izkrivljenost, za željo, potrebo, nujo, odvisnost, obsedenost, fascinacijo in še fiksacijo za užitek v sadističnem izživljanju nad drugimi. In to v vseh možnih oblikah. Mentalno, čustveno, fizično, energijsko, duhovno, ekonomsko, politično, nacionalno… Samo da ljudje dovolj trpijo in je Življenje v vagi.

Zlo je zelo banalno, saj gre ponavadi za navadno nezadovoljstvo zaradi neuresničene želje. Banalno v smislu vsakdanjosti, ne nepomembnosti.

Nekega fanta neka punca ni pogledala, ali mu je rekla ne in si je izbrala drugega. Razočaran v ljubezni in jezen se je odločil, da se ji bo maščeval tako, da se bo maščeval vsem ženskam. In serijski morilec je na pohodu.

Ker je banalnost Zla tako prozorna in očitna, da na njo ne bi nasedel nihče, jo je prvi karmičar skril v Karmični sistem, tega pa začel lažno predstavljati kot Duhovno Šolo. Izmislil si je mitološko pravljico o herojskem odraščanju, o junaštvu skozi mučeništvo, o premagovanju ovir, o boju med Dobrim in Zlom, o bogu in hudiču, o grehu in vrlini, o raju in peklu.

Vse, samo da bi on postal glavni in odločal o življenjih drugih. Potem je na to nagovoril še druge. Nekateri so se priključili, ker so se želeli takoj podrediti prvemu karmičarju, drugi za to, da bodo oni lahko podrejali druge.

Se nadaljuje.

Senad Dizdarević

Avtor serije knjig "Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu".