Sem telo?
Odpovedati se istenju s telesom nikakor ni preprosto. Telo je vendar nekaj, česar ne moreš zanikati, prezreti. Utvara o telesu je ena najbolj temeljnih utvar. Kot ljubiteljskemu raziskovalcu mi uspe, da se na trenutke ali v krajših obdobjih zavedam in čutim, da je moje telo lesredstvo, ki ga uporabljam.

Takrat se zavedam svoje popolnejše narave, kar v meni vzbudi izvrstno počutje.Zanima pa me, kako svoje telo doživlja na primer duhovni učitelj Ramana Maharshi.

Istenje s telesomje močno prisotno do tiste stopnje samozavedanja,ko se začne prebujati zavest o duhovni naravi stvarnosti. Vse dokler v ospredje postavljaš fizični obstojin zapostavljaš druge vidike duhovnega sveta, je tvoja stvarnost omejena na zagotavljanjefizične eksistence in reševanje problemov na nizki ravni. Navezanost na teloima – tako kot vse v tej stvarnosti –pozitivne in negativne učinke. S prepoznanjem zavestne, duhovne komponente bivanja in zmanjšanjem pomena telesnosti napraviš pomemben premik. Telo izgubi moč nad tabo.

Informacija o pojavu večkratnih osebnosti je v temeljih zamajala moj pogled na telo. Ta bolezenski pojav zgovorno priča, da je z obstoječim pojmovanjem telesa nekaj narobe. Hipna menjava zunanjosti glede na izbrano osebnost mi je dala misliti, da telo ne more biti nekaj togega, stabilnega, (sorazmerno) nespremenljivega, temveč mora biti posledicanekih zapletenih miselnih pojavov. Če se zamenjava osebnosti, ki je (pod)zavestni pojav, tako očitno odslika na snovni ravni, potem celota podatkov o osebnosti nedvomno vsebuje tudi popolno fizično sliko telesa. Zunanjost je potemtakem projekcijazavestne slike, podobe o telesu!

A vrnimo se k telesu. Človeško telo je inteligenten sistem, ki živi v umu.Lahko bi ga opisal tudi kot zelo obsežen in zapleten program v zavesti, ki pravzaprav živi svoje življenje. Ta sistem imakopicosamodejnih mehanizmov, ki delujejo brez sodelovanja budne zavesti. Sporočila, ki ti jih pošilja telo, in ukazi, ki mu jih daješ, puščajo vtis, da sta ti in telo eno, toda to je le utvara. Znotraj telesa se pojavi opazovalec, zunaj pa svet, ki ga opazuješ. Tako opazovalec in njegovo opazovanjekot opazovani svet se pojavljajo in izginjajo hkrati. Nad vsem tem je praznina. Ta praznina je ena za vse.

Telo ima tri važnenaloge: prva naloga je, da v tebi ustvari vtis, da si snovno bitje v zemeljskem svetu. To je pomembno zato, ker je v zemeljskem svetu učenje in spoznavanje zelo učinkovito. Spust življenjske Biti v snovni svet ni brez namena. Prostor in čas omogočita vzročnost, to pa izgradnjo »znanja«.

Druga naloga telesa je, da ustvari temelj za zelo prepričljivo istenje, na primer z osebnostjo. Tisto, kar si, se poistoveti s telesom, prilepi se nanj. Prav zaradi telesa postaneš nekdo, ki ima osebnost. Osebnost je tisto, kar omogoči neskončno barvitost različnih življenjskih vlogin pripadajočih izkustev. Med osebnostmi pride do vzpostavljanja odnosov, odnosi pa so tisto, iz česar se največ naučiš. Nazadnje osebnost in vse to, kar nisi, odvržeš in pokaže se tisto, kar si v resnici.

Tretja pomembna naloga telesa pa je povratno informiranje. Zavest na tretji stopnji zavesti (raven človeka) uporablja fizično telokot domišljeno orodje, ki omogoča zelo neposredno doživljanje učinkov. Najhitrejši način učenja je skozi odnose z drugimi, ki so ogledalo tvojega jaza. Telo je tisto, ki omogoča hiter razvoj; razvoj breztelesnih form je počasnejši. Ne gre le za to, da fizični čutipovečajo zaupanje v tisto, kar zaznavaš, in da lahko zelo natančno registriraš tisto, kar si ustvaril. Telo je tudi pokazatelj ustreznega ravnanja; tisto, kar počneš v mislih in dejanjih, se odraža na telesu, da lahko razbereš, ali ravnaš prav ali ne. Namen bolečine in bolezni je prav to: signaliziranje neustreznega ravnanja in razmišljanja. Vgrajeni mehanizmi te opozarjajo, kako je treba ukrepati, da spet najdeš pravo pot do sebe.

Kakšne so neprijetne plati istenja s telesom in posledične ujetosti v materialnost?Omejen zgolj na fizično telo (in poistoveten z njim) dovoliš, da s teboj upravljajo snovni,telesni dejavniki; ne zavedaš se, da so pojavi na telesni ravni le odraz zavestnih aliduhovnih pojavov na drugih ravneh – na primer čustveni in miselni. Ne zavedaš se možnostivplivanja na snovno raven z mislimi in čustvi – bolezni in telesne tegobe obravnavaš kot pojave, na katere nimaš vpliva. S prepričanjem, da si telo, si omejen nakratek življenjski vek telesa in izgubiš večnost, svoje čudežno bistvo omejiš na nekaj malone banalnega – na kup minljive materije. Dokler se istiš s snovjo, so omejitve snovnosti tudi tvoje omejitve. Bolečine telesa doživljaš kot svoje bolečine. Zaklenjen v lasten miselni zapor tarnaš nad bednostjo življenja.

Spoznanje lastne nesmrtne narave ne pomeni, da postaneš do telesa brezbrižen in zavzameš do njega omalovažujoč odnos. Daleč od tega. Hvaležen si lahko telesu za vse dobrobiti, ki se jih doslej morda nisi v celoti zavedal. Telo je neprecenljivo orodje, ki ti lahko čudovito služi– še mnogo bolje kot doslej, ko se nisi zavedal njegove prave vloge. Z novim razumevanjem lahko svoje telo pripraviš, da ti zaigra kot dobro uglašena violina: ko ga razbremenišstrahov, odvečne hrane (pretirana ješčnost je protiutež strahu) in obremenjujočih čustev, mu tudi mnogo laže prisluhneš. S primerno rekreacijo ali posebno telesno vadbo (tai chi, chi-gong itd.) dvigneš raven energije v telesuin s tem okrepiš moč telesa, telesno odpornost, izboljšaš počutje in si zagotoviš več moči za ustvarjalno delo. Posledica je manjša potreba po spanju in večjaustvarjalnost.

Z zavedanjem poslanstva svojega telesa ustvarišboljši stik z njim. Eckhart Tolle govori o vzpostavljanju povezave s svojim notranjim telesom, o prihajanju v stik s celovitim občutkom telesa. To razumem kot vzpostavljanje stika s svojim etrskim, duhovnim telesom, ki daje življenje snovnemu telesu. Tolle meni, da je stalna povezanost z lastnim notranjim telesom ključnega pomena. S krepitvijo vanj usmerjene zavesti višaš njegovo vibracijska frekvenco in zmanjšuješ možnosti, da negativnosti vplivajo nate. Pritegneš tudi nove okoliščine in dogodke, ki ustrezajo povišani frekvenci. Z močnejšo usmeritvijo pozornosti v telo postaneš bolj prisoten v sedanjem trenutku. Um izgubi prevlado.

Zavedanje, da nisem fizično telo, je sramežljivo prodrlo v mojo zavest precej za tem, ko sem to dojel razumsko. Med »živeti z nekim spoznanjem« in »razumeti nekaj« je bistvena razlika.Telo brez zavesti je mrtvo. Telokot posoda zavedanja ne more biti moje bistvo.

Ramana Maharshi je dejal: »Za nevednega je jaz – Jaz omejen na telo. Za modrega je jaz – neskončni Jaz (zavest).«

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar

Vir: www.prisluhni.si