NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 16-sep
  • Stephen Turoff – Individualne terapije
  • Magic the gathering s kartologi

  • torek 17-sep
  • Bralna čajanka

  • sreda 18-sep
  • Motivacijske misli za lepo življenje
  • Bi nam morali biti naši otroci hvaležni
  • Je res vsaka stvar za nekaj dobra?
  • France Štiglic: Med ustvarjalnostjo in ideologijo

  • četrtek 19-sep
  • Uradni trening z lipicanci

  • petek 20-sep
  • Vesela trgatev na Krasu, s potepanjem in osmico

  • sobota 21-sep
  • Šola zmajeslovja: Uvod v zmajeslovje

  • nedelja 22-sep
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 23-sep
  • Viljem Gogala: Potopis

  • torek 24-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sreda 25-sep
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 26-sep
  • Svetovni dan turizma

  • petek 27-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sobota 28-sep
  • Lurd - Camino - Montserrat...popotovanje

  • nedelja 29-sep
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 30-sep
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • torek 01-okt
  • 19. Festival za tretje življenjsko obdobje
  • Skupina za izkustveno delo s čustvi

  • sreda 02-okt
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • četrtek 03-okt
  • 11. EFSMA kongres medicine športa
  • Obvladovanje in umirjanje stresa ter tesnobe z uporabo tehnik dihanja, čuječnosti, usmerjenega gibanja, sproščanja, meditacij

  • petek 04-okt
  • Gledališki tečaj

  • sobota 05-okt
  • Jestival okusov in umetnosti

  • nedelja 06-okt
  • Oktobrski izlet v Tivoli

  • ponedeljek 07-okt
  • Spomin na Luizo Pesjakovo

  • torek 08-okt
  • Srčna ustvarjalnica

  • sreda 09-okt
  • Svetovni dan pošte v Muzeju pošte in telekomunikacij

  • četrtek 10-okt
  • Mednarodna konferenca Evropskega združenja za vaskularno medicino ESVM / IVA
  • Ezoterična Indija

  • petek 11-okt
  • Abonma Veličastnih 7 2019/20

  • sobota 12-okt
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma
  • Koncert DEVA PREMAL & MITEN in MANOSE Koncert »On the Wings of Mantra«

  • nedelja 13-okt
  • Z igro do dediščine v TMS 2019

  • ponedeljek 14-okt
  • Marko Ogris: Kako je človeku biti drevo?

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Deset največjih razvojnih zablod   
    nedelja, 8. september 2019 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Kdor me pozna, morda pričakuje, da se bom takoj obregnil ob stranišča, čevlje in mize, toda to so le izdelki s konca tekočega traku. O njih pišem že dvajset let, pa se v družbi ni prav dosti spremenilo. Naj poskusim drugje: pri temeljnih načelih tehnologije.

    Na osnovi kakšnih družbenih norm in standardov sploh začnemo oblikovati predmete? Kako nam je uspelo tako zelo zaiti? Katera so žarišča gnilobe na temni strani tehnologije?

    1. MONOKULTURNOST
    Kako zapolnjujemo prostor? Zgradimo nogometni stadion, izobraževalni kompleks, turistični objekt, spalno naselje, če o njivah, letališčih in nakupovalnih središčih niti ne govorimo.

    V stanovanju imamo ločene sobe za spanje, kuhanje, izločanje, umivanje … Za brisanje ritke imamo en papir, za nos drugega, za roke tretjega, za kuhinjo četrtega. Eni čevlji so za ples, drugi za tek, tretji za v službo …

    Zahteva po edinstvenem namenu prav vsega vodi v potratnost. Obstajajo kulture in družbe, v katerih so prostori in predmeti ter njihova raba večnamenski – zgledujmo se po njih, kjer se le lahko.

    2. RAZČETVERJENA OSKRBA
    Angleži so do 19. stoletja dokončno ločili pridelovalca od predelovalca, prodajalca in uporabnika. Na tej tehnološki inovaciji temelji celoten sodobni trg. Samooskrbnost je slaba za sodobno ekonomijo; prav zato je to tudi ključ, kako gospodarjenju z dobrinami povrniti celovitost.

    Angleži so svoj poslovni model zgradili na bombažu: pridelava v Indiji in Ameriki, predelava samo v Angliji, prodaja pa povsod. Ceneni bombaž je izrinil volno in konopljo. Prav ločenost pridelave, predelave, prodaje in porabe omogoča manipulacijo in špekuliranje z maržami, brez česar ne bi bilo kapitalizma.

    Tako je dandanes z vsemi izdelki: taki so, da jih ni mogoče izdelati doma. Za izhod iz te zablode je nujno treba negovati veščine samopreživetja, se čim več stvari naučiti izdelati sami in izmenjevati izdelke s sosedi.

    3. CENENA EMBALAŽA
    Nekoč so ljudje lepo skrbeli za embalažo: okrasili so jo in poslikali, saj je varovala dragoceno vsebino. Vrč, skleda, košara, zaboj, sod, tulec, obleka, hiša (»embalaža« za nas in naše stvari) … vse to je navadno preživelo veliko let ali celo generacij vsebine, ki ji je bilo namenjeno.

    Dandanes prevladuje cenena embalaža za enkratno uporabo. Plastika nas je začarala in postala edina izbira. Brez nje ne bi bilo potrošništva, ne bi bilo astronomske gospodarske rasti – in vseh problemov, ki spadajo zraven.

    Tehnologiji varovanja vsebine je treba povrniti prvobitno modrost in lepoto. Vsakdo lahko nekaj stori: shranite kozarce za vlaganje, stvari spravite v lične škatlice, sami si sešijte oblačila, uredite si živ dom in se izogibajte brezdušni plastiki.

    Ko dobimo darilo v čudoviti škatlici, shranimo oboje – tako darilo kot škatlico. Nemalokrat škatlica preživi darilo: vanjo shranimo predmete s posebno čustveno vrednostjo. Ko dobimo darilo v plastičnem ovoju, ovoj zavržemo in zdi se mi, da z njim zavržemo tudi delček bistva predmeta, ki nam je bil podarjen.

    4. RAZOSEBLJENA SLUŽBA
    Služba je navadno monokulturna embalaža – funkcija ali položaj, s katerim se istovetimo in predstavljamo svetu. Služba ločuje »resno« delo (za denar) od »prostočasnega« dela in s tem ustvarja globoko družbeno razcepljenost.

    S pametno tehnologijo bi si lahko olajšali prav vse! Toda razvitost še vedno merimo na osnovi stopnje zaposlenosti. Služba nas odtujuje od sebe in od sveta. Če sledimo notranji poklicanosti in prispevamo svojo izjemnost svetu, bo svet poskrbel za nas, naj smo v službi ali ne.

    »Cilj vsake razvite družbe bi morala biti popolna brezposelnost,« pravi humorist Doug Stanhope. 

    5. PRISILNO ŠOLANJE
    Nedavno smo se pogovarjali o projektu, ki bi ga otroci radi izvajali za dobro sveta. Kresale so se ideje, kako jih podpreti, jim dati prostor, kako ne biti zaščitniški, a jim vendarle nuditi podporo. Kolega je iz ozadja navrgel: »Mah, samo v šolo jih pošljite, pa jim bodo nehale iti po glavi takšne stvari.«

    Da bi sploh hoteli hoditi v službo, se moramo že od otroštva navaditi, da nekam hodimo na silo. Šola je monokultura učenja, vse drugo je prepovedano. Pozneje pa je nasprotno: ko smo v službi, je prepovedano vse drugo.

    Učenje, vsekakor! Toda šola bi morala biti svobodna in tako fenomenalna, da otroci niti ne bi hoteli domov!

    6. BREZNOŽNA MOBILNOST
    V imenu večje mobilnosti vlagamo v stroje, ki jih poganja nafta, pozabljamo pa na lastne noge. Ljudje, ki se niso nikoli povzpeli na bližnji grič in se spustili v bližnjo dolino, so živeli pod palmami na Baliju in v stepah Argentine.

    Zdaj je delo sedenje za računalnikom, hoja pa nekaj za pretegovanje nog – s pohodniškimi čevlji in palicami. Za vsako zvrst gibanja moramo biti v tipski opravi: eni za hojo, drugi za tek, tretji za veslanje, četrti za kolesarjenje, peti za v avto, šesti za … Hm?

    Namesto da iščete cilj dopusta v katalogih, samo vstanite in vsak dan odpešačite dvajset kilometrov, vsakič v drugo smer od svojega doma. Presenečeni boste, kako neizčrpno lepa je vaša bližnja okolica. Za dodatno razsežnost izkušnje se na pot odpravite bosi!

    7. POSILJENA OBLAČILA
    »Obleka naredi človeka,« pravijo. V resnici industrija naredi obleko in vanjo stlači človeka, da se ujema z vsako stopnjo monokulturnosti, v katero je postavljen. Obleka naj nas varuje pred vremenskimi vplivi, pika. Če si obleko izdelamo sami, jo izdelamo lično – to je embalaža, v katero damo nekaj dragocenega: sebe.

    Poslovna obleka nas sili v togo držo in brzda našo vihravost. Tesne hlače, znak urbanega mladostnika, so grožnja neplodnosti in »oklep«, ki nenehno draži kožo, zavira krvni obtok, krade gibljivost in mir. Visoke petke deformirajo stopala in pačijo držo. Čemu vse to?

    Če res daste nekaj nase, vedno bodite v najljubši udobni obleki, kakršna koli že je.

    8. 9. 10. STRANIŠČE, MIZA IN ČEVLJI
    Za piko na i še famozni trije predmeti »s konca tekočega traka«, o katerih lahko obširno berete v moji knjigi Človek: navodila za uporabo.

    Stranišče nas je pretentalo k sedenju, čeprav bi morali lulati in kakati čepe!
    Miza nas je pretentala k lagodju, čeprav bi nam bilo za zdravje hrbtenice in nog bolje biti kar na tleh!

    Čevlji so nas pretentali k izumetničenemu dostojanstvu, čeprav bi pokončneje stali bosi!

    Nara Petrovič

    Vir: www.zazdravje.net

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.zazdravje.net
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20190707184351723

    No trackback comments for this entry.
    Deset največjih razvojnih zablod | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,37 seconds