Èemu bi se ukvarjala s težavami, problemi,
izlušèila najveèjega med njimi vsemi,
saj rešitve ni, ne vidim je na dlani.
za rešitev v popolni sem osami.

Le en problem me vselej tare in razburja,
od kod veter moè dobi in burja,
krepi na moèi, vse podira,
ta prav zares ne da mi mira.

Je res vsega èlovek kriv, njegovo poèetje,
Ko v naravi spreminja ravnovesje,
pa naj bo suša, mraz ali poletje,
zavrta rast, uvelo cvetje.