'''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''

...zakaj? ne ve,
ko bral je poezijo,
nejasni vir gani mu srce .
Ganil do solza sedaj
ne več mladega otroka.

So spomini?
So to izguba sanji?
So biseri dani srce izpraznili?

Zdaj v samoti puščave,
s težkim srce hodi sam,
kjer raja bil vtr cvetke je ljubezni.
cvet suh upadla roža zdaj
kras je puščavo.

Pogled ustavi se senci bitja,
Ki se približuje - postava vile -
obraz lepote angela se približuje.

Miseč, da blazni sanja ali iluzira -
dotik nežnosti tople roke objem -
ga predrami.

Lepota ga uničuje: vendar sprašuje:
kdo si Ti? Si resnična?
ali sem nor,
da angelsko lepoto vidim...

Nisi nor - ne sanjaš -
nežen glas dihje - nisi nor
le tvoje sanje vidiš,
ki si jih prodal - pozabil...

Le topel objem vroč poljub,
in Nje podoba zgine.

Pogled na cvet puščave,
preseneč,
ker cvet svež viden v
viharju samote je puščavi.

Le vera v sanje ljubezni
dala je življenje novo.

Ne zgubi sanje,
videl -
obraz sem Nje - si pravi.

Obrne se poleg njega
Ona stoji v vseji svoji
ljubezni in lepoti.

Prišla sem, da vedno -
vedno bom s teboj.
Poljub pove, da sanje niso,
saj zarjo jutra vidi,

Čuti toploto sonca,
toploto nje telesa -
objem njen,
pogled -
poljub nje oči pove,
to sanje niso ???

Ne zgubi sanje..!!
''''''''''''''''''''''''''''''
vir: Desert Rose