| Izvzeto iz pisma prijatelju
Dragi Albi,
Tvoje besede mi vedno sežejo globoko v srce. Prek njih èutim tvoje okolišèine ... kako moraš vèasih ljubiti »na razdaljo«. Tako rada se imata z Lano, da bi si želela biti skupaj pogosteje (ali kar za vedno). Kljub temu je videti, da vama živjenje ne postreže s priložnostmi, da bi se to zgodilo.
Kot si dobro omenil, je vsak izziv priložnost, da rastemo: da ponovno pregledamo in razvrstimo vrednote, ki smo jih pripravljeni živeti. Dokler si èesa ne želimo, tega ne išèemo in posledièno tudi ne najdemo.
Naj s tabo podelim svojo pot iskanja Družbe oziroma odpravljanja samote in razdalj. Odkrila sem, da je hrepenenje po ljubezni le razdalja, ki smo jo postavili sami med našim Bitjem in tistim, kar na zunaj kažemo (našo masko). Ko se poèutimo osamljene ali si želimo biti fizièno blizu ljubljeni osebi, je tisto, kar si resnièno želimo, biti v bližini našega Bitja, božanske Vrednote, ki živi v nas in smo jo prekrili z omejenimi miselnimi vzorci.
Edini naèin, da bi se poèutili v resnièni družbi (torej ljubljeni in ne sami), kjerkoli in s komerkoli, je èutenje Resnice našega BITJA. Do tega nas vodi notranja pot. Na njej sem odkrila naslednje kljuène elemente:
- Redna vadba poslušanja Notranjega Glasu.
Tudi èe mislimo, da ga ne znamo sliÅ¡ati, je dostikrat obratno. Glas nam govori jasno in glasno. Veèji izziv ga je uresnièevati (da bi besede postale dejanja), ker nam svetuje stvari, ki so za nas nove, drugaène, nenavadne. Naj si torej srèno želimo udejanjiti vse novo in nenavadno. Èe bomo Å¡e naprej delali (mislili) po starem kopitu, nam bo življenje postreglo z enakim (torej tudi boleznimi, osamljenostjo in trpljenjem, ki jih trenutno doživljamo).Â
- Drugo je zavedanje, da bi morala biti naša najbolj zaželena družba vsakega dne Naš Stvarnik – ali povedano tudi drugaèe, naše vsemogoèno Bitje, ki presega fiziène dimenzije. Èe vidimo samo to, kar trenutno vidijo naše oèi, in slišimo, kar slišijo naša ušesa, ne moremo odkriti velièine, ki nam je dana. Naša velièina sta Ljubezen (kar smo) in Enost (v èemer živimo). Èe se je ne zavedamo, ne moremo èutiti Enosti in smo za veèno obsojeni na osamo in to, da so naši ljubljeni »daleè«.
- Tretji element je Odprtost.
Odprtost je mogoèa samo, ko zaupamo. To pomeni, da smo pripravljeni širiti obzorja navkljub našim omejenim miselnim vzorcem. Zaupanje od nas zahteva, da se življenju predamo s prošnjo: »Pomagajte mi, da izberem samo najboljše in pravo – in ne tistega, ker je meni všeè ali poznano,« in da s to prošnjo v mislih poèakamo, da nam življenje odgovori.
Zaupanje se v vsakodnevnih situacijah kaže v tem, da smo sposobni gledati daleè naprej – èez vse napake drugih ali nas samih, ker zaupamo, da smo sposobni neèesa veliko veèjega. Z mirom znamo dopustimo, da otroci padejo na tla in se sami nauèijo hoditi. To jim daje obèutek moèi in odgovornosti za življenje ter prepreèuje, da bi »padali« kot odrasli v napaènih predstavah, da so žrtve drugih. Zaupanje pomeni, da smo v osebi z navidezno »nemogoèim« znaèajem sposobni gledati samo dobro in poèakati, da v svojem ritmu izrazi naravne danosti ljubezni: osebo objamemo, namesto da bi jo kritizirali. Z nasmehom vstopamo v vsak »težaven« dan, ker zaupamo, da sta naš nasmeh in zaupanje sposobna spremeniti noè v dan, potrtost v veselje .... Ko smo sposobni zaupati v vsakodnevnih situacijah, bomo postali sposobni zaupati tudi nevidnim silam, ki tkejo naše okolišèine, ker se bomo zavedali, da nam dajejo samo najboljše za naš razvoj. Z zaupanjem bomo sledili njihovim sledovom – in ne tistim, ki temeljijo na naših omejenih planih, ki jih tako radi »izdelujemo« na osnovi preteklih izkušenj.
Hvaležna sem, da sem se lahko nauèila, da so fiziène razdalje relativne; kot tudi to, da »živeti pod isto streho« še ne pomeni živeti v družbi, ljubezni in razumevanju. Èe išèemo Resnièno Družbo, jo zagotovo najdemo. Vesela sem, da tako ti, Albi, kot jaz išèeva, kar je resnièno pomembno – vrednote, ki prinašajo s seboj svobodo, zavedanje, veèno radost in mir.
Z ljubeznijo, Saša Tasevski
www.kreare.org |