Živimo v času bombadiranja s prepričevanji, kako je ta ali oni izdelek najboljši in najcenejši. Ko gledamo televizijo, vidimo neverjetne sposobnosti novih čistil, zdravil, pripomočkov, ko odpremo poštni nabiralnik, se kar usujejo ven reklamni prospeki o novih izdelkih, ugodnih cenah in neverjetnih znižanjih, ko dvignemo telefon, zaslišimo prijazen glas, ki nam nudi izjemno ponudbo, ko odpremo časopis je vse polno reklam in obetov o boljšem in bolj udobnem življenju.

Očitno živimo v svetu, ki nas v vsakem koraku prepričuje, kako bomo srečni in zadovoljni, če bomo imeli njihov izdelek.

In ljudje temu verjamemo in sledimo. Ko gremo v trgovski center smo očarani nad tem, kar vidimo in takoj pomislimo, kako bi bilo dobro, če bi to imeli. V nas se prebudi nenasitna želja in pohlep imeti nekaj novega zase. Tako kupimo nove čevlje, ki so mi tisti trenutek všeč, ne glede na to, da imam doma že deset parov čevljev za to sezono in sem že pozabil, da jih imam v kleti vsaj še enkrat toliko, saj so že začeli plesneti. V trgovini z oblekami, sem očaran nad novim modelom in modnimi barvami in v trenutku si zaželim imeti obleko, saj je še nimam. Neglede na to, da imam doma že polno stensko omaro oblek, in da sem moral pred kratkim odnesti dve polni vreči oblek na podstrešje, da sem naredil nekaj prostora v omari. In tako naprej, za novo milo, kozmetiko, telefon, traktor,... , za vse kar še nimam in bi želel imeti. Saj to si res želim imeti in ko bom to imel, bom zadovoljen in srečen.

Ampak, ali bom res? Poglejmo sebe in okrog sebe. Ustavimo se malo in razmislimo. Ko sem kupil zadnji prašek, ali je bil res najboljši. In če je bil, zakaj potrebujem novega. Ko sem kupil zadnje čevlje, ali sem bil res zadovoljen, če pa so že po enem mesecu razpadle. Ali mi je bila nova obleka res všeč, če pa sem jo oblekel le enkrat.

Hitro se zgodi, da mi nov kupljen izdelek ni več všeč. Zato rabim spet neko novo nadomestilo, da bom zadovoljen. In tako rabimo vedno znova in znova nekaj novega. Novo zadovoljstvo iščemo zunaj sebe, s pridobivanjem novih stvari. Misleč, sedaj bo pa bolje. Pa ni. In ne more biti. Vrtimo se v krogu novih želja in pričakovanj, ki izhajajo iz našega pohlepa, ter izkušanj razočaranj in nezadovoljstva ob tem. Ob tem postajamo vedno bolj notranje prazni in nemirni. Tako mit “Ko dobim, kar želim, bom srečen” v resnici postane poguben za naše notranje zadovoljstvo.

Iskanje sreče zunaj sebe na način, da izpolnimo naša želje po materialnih dobrinah in naša pričakovanja ob tem, je napačno. Na takšen način ne bomo nikoli dosegli pravega in trajnega zadovoljstva ali sreče. Ker je naša sreča pogojena. Ko dobim, tisto kar želim, bom postal zadovoljen. To ni mogoče. Ker se vse v pojavnem svetu spreminja, tako naše želje, kot željene dobrine. Kar nam je bilo všeč danes, morda jutri ne bo več. Kar je bil včeraj dober izdelek, je danes že v smeteh. Zato takšno zadovoljstvo ne more biti trajno. Vodi v notranje razočaranje, saj naša pogojena pričakovanja na dolgi rok niso izpolnjena. Izpolnjen je le namen egota, da pridobi kratkotrajno zadovoljstvo in samopotrditev ob tem, ko sledimo njegovim pohlepnim željam.

Kako pa naj potem najdem resnično zadovoljstvo v tem pojavnem svetu? Edini pravi način je na brezpogojni način. Tako, da poiščemo zadovoljstvo v sebi. V tem, kaj in kako počnemo, govorimo in razmišljamo. In ne v tem kaj dobimo.

Spoznati moramo, kakšne so naše resnične potrebe in želje. Najprej se je potrebno spomniti, da so materialne dobrine v osnovi namenjene zadovoljevanju potreb fizičnega telesa po primerno udobnem življenju. Tako sta obleka in obutev nemenjena predsem za zaščito telesa pred mrazom in umazanijo, stanovanje za bivanje in zaščito pred vremenskimi vplivi, avto za prevoz in ne za razkazovanje, telefon za pogovor in ne za status, ura, da nam kaže čas in ne koliko je stala. Ko to vemo in sledimo temu, potem kupujemo le stvari, ki jih resnično potrebujemo. In zaupamo predvsem sebi, kaj res potrebujemo, in ne sledimo slepo nasvetom drugih.

V resnici smo veliko več kot le fizična bitja z materialnimi potrebami, smo predvsem duhovna bitja, ki hrepeni po duhovnem razvoju. Naše resnične želje izhajajo iz teh notranjih potreb resničnega jaza. In ko sledimo tem pravim željam in potrebam, bomo izkusili globje zadovoljstvo in notranje izpolnjenost. To pa je takrat, ko sledimo svoji intuiciji in našemu poslanstvo, takrat ko izražamo svojo resnično naravo in ko sledimo sebi. Pravo zadovoljstvo se rodi ob tem, kaj in kako počnemo in ne ob tem kaj dobimo. Ob tem pa smo brez pričakovanj, da bomo dobili nekaj v zameno za to. Zadovoljstvo je v tem, da hodimo po pravi poti in ne v tem, kaj bomo pridobili na cilju.

Na ta način začnemo živeti tudi bolj neegoistično, z manj vpetosti v materialni svet. Razvijati začnemo notranje vrline in kreposti, kot je ljubeznivost, prijaznost, sočutje, radodarnost, spoštovanje do drugih bitij in narave ter notranjo umirjenost. Vedno večje zadovoljstvo izkušamo ob dejanjih, ki sledijo čisti intenciji oziroma nameri, to je v dobrobit sebi in drugih. Delati v veselje drugih, saj nam to hkrati prinaša notranje veselje. Ker nismo ločeni od drugih. Vsi smo del Enosti, večne, popolne in radostne biti. In izkusiti to, je trenutek resnične izpolnjenosti, sreče in zadovoljstva.