Na Gorjancih odkrili čudežno zdravilo proti gospodarski krizi in ostalim tegobam človeštva

Z velikim veseljem vam sporočam čudovito novico, ki že s svetobno hitrostjo kroži po vseh svetovnih medijih sporočanja in komunikacije.

Zgodilo se je čisto slučajno nekega dne v majhni hribovski vasici sredi Gorjancev, ko je Kosmačeva Tončka našla na zelenici pred hišo štiriperesno deteljo. V očeh se ji je kar zaiskrilo, ko se je spomnila babičinih besed, da štiriperesna detelja prinaša srečo. Ni je utrgala, le občudovala jo je in pri srcu ji je bilo toplo in že je sanjarila o čudovitem življenju v blaginji, povsod polno ljubezni, pohlep in sovraštvo in zavist bi bili le še črna packa v zgodovini človeštva. Bil je lep sončen dan, kokoši so pridno brskale za majhnimi črvički in mravljami.

Tončka pa je le občudovala deteljo in sanjarila… a le do trenutka, ko mimo prikremplja kokoš Koka. Bila je tista, ki jo je Tončka želela imeti naslednjo nedeljo v loncu. Kajti bila je prav grozna. Zaganjala se je v ostale kokoši, razbijala jim jajčke, sama pa že več mesecev ni zvalila nobene. Želela jo je odgnati stran, a Koka se je kot izstrelek zagnala proti štiriperesni detelji in jo pojedla.

Tončka se je vsa žalostna vrnila v hišo, usedla za mizo, po obrazu pa so ji polzele grenke solze.

Naslednje jutro ob prvem svitanju Tončka vstane in se odpravi k svojim prvim opravilom. Ko stopi ven iz hiše jo presune nek čuden občutek. Nekaj se ji je zdelo nenavadno, čeprav sprva še sama ni vedela kaj. V kurniku je bil nenavaden mir. Nobenega kokodakanja, praskanja po stenah. Od kar ni bilo več petelina je namreč Koka že pred sončnim vzhodom zganjala hrup in vznemirjala ostale kokoši. Tokrat pa nič. Vse je bilo mirno in spokojno, kot bi se petelin bil vrnil. Tončka se potihoma približa kurniku in narahlo odpre vrata. Vse kokoši mirno čepijo na svojih jajčkah. Pogleduje okrog, da bi našla Koko. Kar malce ji je hudo pri srcu, ker takoj pomisli, da jo je mogoč odnesla lisica, ki že nekaj tednov lomasti po okoliških kurnikih. In potem jo zagleda. Čisto sama na drugi strani kurnika čepi zelo na široko, a vseeno ne more pokriti vseh svojih jajčk. Najprej Tončka pomisli, da jih je morda pokradla ostalim kokošim, a zagleda, da so njena jajčka čist drugačna od ostalih, debelejša, s svetlimi progami. Tončka tuhta kaj bi se Koki zgodilo takega, da je pa zdaj naenkrat znesla cel kup jajčk. Potem se pa spomni prejšnjega dne in štiriperesne deteljice, ki jo je bila pojedla. Ko je sonce že visoko na nebu, tončka še vedno sedi na dvorišču in opazuje Koko. Popolnoma se je spremenila. Nič več ne nagaja ostalim kokošim, perje se vi sveti kot še nikoli. Minevajo dnevi in vsak dan Koka zvali tudi do deset jajčk. Ker se Tončki vse to zdi zelo nenavadno, pokliče Francljna, ki je pred upokojitvijo delal v Nasinem razvojnem laboratoriju. Franceljn hitro naveže stike z znanstveniki v Nasi, ki še isti dan priletijo na Tončkino domačijo. Vsem se odkritje zdi zelo nenavadno, tako da se lotijo raziskovanja, kaj bi lahko bil vzrok Kokine preobrazbe. Edini ključ, ki ga najdejo je štiriperesna detelja, ki je nekako čudežno delovala na Koko. Zberejo še nekaj primerkov in raziskovanje preselijo v Nasine laboratorije.

Po kakšnem mesecu raziskav ugotovijo, da štiriperesna detelja prav čudežno deluje na vse živali, ki jo zaužijejo. Nato še zberejo ekipo prostovoljcev, raznih goljufov, grabežljivcev in kriminalcev. Po enem tednu uživanja ene detelje na dan, se njihovo vedenje popolnoma spremeni. Poveča se jim čut do sočloveka, postanejo prijazni in ljubeznivi. Materijalne dobrine jim ne pomenijo prav nič več. Novica hitro pride do ameriškega predsednika, ki zbere delovno ekipo za nadaljna raziskovanja. Odločijo se, da bodo skrivoma podtaknili izvlečke štiriperesne detelje v hrano vsem vodilnim direktorjem v družbi General motors. V roku dveh tednov »terapije« s štiriperesno deteljo, si direktorji sami zmanjšajo plačo in preostanek denarja porabijo za delavske plače in razvoj okolju prijaznejših avtomobilov. Delnice podjetja začnejo sunkovito naraščati in zadovoljstvo delavcev je prav presenetljivo. Delovna ekipa je presunjena nad rezultati in ameriški predsednik skliče sestaneh voditeljev vseh svetovnih velesil. Po ameriškem vzoru še sami ustanovijo svoje delovne ekipe in se lotijo reševanja podjetij, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. »zdravilo« deluje prav čudežno. Direktorji v vseh podjetjih si prenehajo izplačevati enormne nagrade, plače delavcem se v povprečju podvojijo in proizvodnja steče kot še nikoli. Vsi svetovni borzni indeksi začnejo rasti. Vrstijo se sestanki Evropske unije, Združenih narodov in ostalih meddržavnih skupnosti. Vsi se odločijo, da mora postati izvleček iz štiriperesne detelje nujen dodatek k prehrani slehernega zemljana.

V enem mesecu prenehajo vse vojne, orožje pretopijo v nujne življenske potrebščine, bencinski motor postane zgodovina, izpusti CO2 v ozračje padejo na najnižjo raven v zadnjih petdesetih letih, vodotoki se očistijo in ribe v njih se namnožijo. Ljudje postanejo polni ljubezni, vedno pripravljeni pomagati popolnemu tujcu, nasilje in sovraštvo ostane le še v zgodovinskih učbenikih…

…in vsi ljudje živijo v zdravju in blaginji do konca svojih dni…