BLED OD SEPTEMBRA 2007 NE PONUJA LE VSTOPNINE NA BLEJSKI OTOK, AMPAK TUDI ŠOLO, KJER UČNA SNOV NI POMEMBNEJŠA OD ČLOVEKA (WALDORFSKA ŠOLA)

Poklic in poklicanost

Biti učitelj ni le poklic. Kateri dejavniki so tisti, ki so odločilni za to, da se nekdo odloči za učiteljevanje? Veselje do dela z otroki, možnost nudenja pomoči, razgibano delo...  Kot učiteljici v javni šoli, mi poučevanje pomeni vsakodnevni izziv.  Ko se vrata razreda zaprejo, se oči učencev uprejo vame... Od mene pričakujejo razumevanje, prijaznost, empatijo, igrivost, pa tudi znanje in strokovnost. Po nekaj letih dela v razredu sem se odločila, da želim znanje, ki sem ga dobila na fakulteti, poglobiti.
Zato sem se odločila za podiplomski študij na pedagoški fakulteti. Tu sem dobila nekaj metod za reševanje problemov ter nekaj odgovorov na vprašanja, ki se mi zastavljajo pri delu v razredu. Toda začutila sem, da to ni vse znanje, ki ga potrebujem za delo z otroki in ki si ga želim. Začela sem se izobraževati za waldorfsko učiteljico.

Biti waldorfski učitelj ni le poklic, je tudi poklicanost. Temelj izobraževanja za waldorfske učitelje je izčrpen študij antropozofske antropologije. To je podlaga za študij antropozofske didaktike. Ta ne izključuje sodobne didaktike. Metode in oblike dela se med waldorfskimi in  javnimi šolami razlikujejo, toda z uvedbo devetletke so le te tudi v javnih šolah vedno bolj blizu otrokom. Kljub temu pa me metode, ki mi jih ponuja antropozofska didaktika vedno znova navdušujejo. Pa ne le metode in oblike dela, s katerimi se srečujem tekom izobraževanje. Vsrkavam tudi entuziazem, veselje, ki ga izžarevajo učitelji, s katerimi se srečujem na waldorfski šoli v Ljubljani.  Beseda izgorelost je njim tuja, čeprav je le-ta pogosto rabljena v zbornicah po slovenskih šolah. Opazujem s kakšnim spoštovanjem pristopajo do učencev in staršev ter način, kako se soočajo s težavami, s katerimi se srečujejo pri opravljanju poklica... 

Preučevanje duševne in duhovne resničnosti ter raziskovanje človekove duše in človekovega duha, ki nam jih ponuja Rudolf Steiner (utemeljitelj waldorfske pedagogike, ki je bil vsestransko zelo izobražen človek: zdravnik, inženir, poznavalec biodinamičnega kmetijstva,…), učiteljevanje predstavljajo v novi luči. Ponujajo več možnosti za razumevanje individualnosti otrok. Otroštvo je oblikovanje orodja za življenje odraslega. V obdobju otroštva se korak za korakom odkrivajo sposobnosti in nagnjenja, tudi slabosti in ovire. Če jih sprejemamo z razumevanjem, učitelji lahko veliko pomagamo v procesu, ki vodi k zavestnemu in odgovornemu odraslemu bitju. Tako kot vrtnar pomaga svojim rastlinam z izboljševanjem razmer, v katerih rastejo, lahko učitelj z odstranjevanjem nezaželenih vplivov in z vzpostavljanjem razmer, ki so v skladu z otrokovo naravo, pomaga individualnosti v vsakem odraščajočem otroku do razvoja svobodne osebnosti, ki lahko ustvarjalno  z lastnim mišljenjem rešuje življenjske izzive. Cilj waldorfske človeka (z upoštevanjem fizičnega, duševnega in duhovnega razvoja otroka) da se  vsakemu posamezniku pomaga, da postane resnični izraz samega sebe. vzgoje je narediti vse, kar je mogoče, na podlagi objektivnega proučevanja narave in V waldorfski šoli velja veliko sodelovanje v trikotniku: starši, otrok  in učitelj.

Septembra letos naj bi se ti cilji  začeli uresničevati v predvideni novoustanovljeni waldorfski šoli na Gorenjskem (ali bo svoje mesto na začetku našla v Radovljici ali Bledu se je še potrebno odločiti). S tem bi se nova šola  pridružila več kot osemstopetdesetim  waldorfskim šolam v več kot petdesetih državah po vsem svetu. Končni cilj je, da waldorfska  osnovna šola dobi svoje mesto na Bledu, kjer naj bi bil tudi waldorfski vrtec, za katerega se je pokazalo večje zanimanje v zadnjem času.  Povezovanje z biodinamičnim kmetijstvom bi bilo ključnega pomena tudi zato, da bi otroci dobili možnost  razvijanja spoštovanja do narave.

V času, ko morajo otroci v šolo, se starši znajdejo pred pomembno življenjsko odločitvijo, saj odločitev o šoli opravijo v imenu svojih otrok. Dejavniki, ki so pri izbiri šole za starše odločilni, so ali da neka šola otroku dovolj znanja in njegovo sposobnosti razvije v tolikšni meri, da bo lahko uspešno živel. Pomembno pa je tudi, da šola otroku predstavlja okolje, v katerem se bo otrok dobro počutil in v katerega se bo z veseljem vračal. Starši iz Ljubljane in okolice imajo od leta 1992  možnost svoje otroke vpisati v waldorfsko šolo. To možnost so starši iz Maribora in okolice dobili leta 2005, staršem iz Gorenjske pa naj bi se ta možnost prvič ponudila v prihajajočem šolskem letu 2007/2008. Prav tem pa se zagotovo poraja veliko vprašanj. Spodaj poskušamo odgovoriti le na nekatera.

Starši deloma financirajo delovanje waldorfskih šol. So potemtakem to šole za otroke bogatih staršev?

Waldorfske šole lahko obiskujejo otroci iz vseh socialnih plasti, toda starši povsod po svetu deloma financirajo delovanje waldorfske šole. Iz sredstev, ki jih prispevajo starši, se krijejo nadstandardne storitve (npr. otroci se že v prvem razredu učijo dva tuja jezika) in  naravni material za delo pri pouku, vendar  pa je treba povedati, da otroci dobijo v šoli  velik  del šolskih potrebščin. Višina prispevka je odvisna od višine dohodkov staršev. Upošteva  se socialno načelo, kar preprečuje, da se kakšen otrok ne bi mogel vpisati v šolo zaradi prevelikih denarnih zahtev. Sicer pa je tudi waldorfska šola financirana s strani države enako kot javna. (Tudi učni načrt  waldorfske šole ustreza državnim normativom. Glede na raziskave pa dosegajo učenci rezultate, ki so malo nad povprečjem v  drugih javnih šolah).

 Kakšna je vloga religije v waldorfskih šolah?

Starše različnih verskih prepričanj skrbi, da se bo njihov otrok ob srečanju z »drugačnimi nauki od svojega« odtujil. Vendar se na waldorfski šoli ne poučuje nobena religija. V času od prvega do osmega razreda se otroci srečajo z velikimi mitologijami in religijami različnih ljudstev. Te vsebine so del rednega pouka in se kažejo predvsem v izboru zgodb, ki jih učitelj pripoveduje v posameznem starostnem obdobju. Tako se v prvem in drugem razredu otroci srečajo predvsem s pravljicami, v tretjem z basnimi in legendami in v četrtem z zgodbami stare zaveze. Zgodbe iz nordijske kulture predstavljajo osrednjo tematiko v petem razredu, v šestem pa se otroci srečajo z epi iz Perzije in Indije ter egipčanskimi in grškimi miti. Rimljanom in razvoju islamske vere je namenjen sedmi razred, osmi in deveti pa vprašanjem, ki so prevevala dobo odkritij in današnji čas. 

Osebna vera, povezana s posameznikovo veroizpovedjo je intimna odločitev posamezne družine. Vendar se krščanstvu, ker je  značilno za  naše okolje in  za večji del Evrope namenja večja pozornost, ki pa se kaže predvsem  v praznovanju praznikov. Ti  prazniki so povezani z naravo, z letnimi časi: mihaelovo, martinovo, božič… V njih spoznava duhovno (ne versko) ozadje praznovanj.

Nudi waldorfska šola otrokom dovolj znanja?

Včasih se pojavi bojazen, da se bodo otroci iz waldorfskih šol težko prilagodili današnjemu življenju. Izkušnje in raziskovanje potrjujejo nasprotno. Na splošno ti otroci nimajo predsodkov in kažejo veliko zanimanja za svet in ljudi okoli sebe. Znajo zaznati probleme drugih in vidijo njihove potrebe, zato so bolj pripravljeni pomagati in prevzemati odgovornost. Raziskave kažejo, da nekdanje učence waldorfskih šol srečamo v vseh poklicih, izobraževanje pa nadaljujejo kot študentje v medicini, umetnosti, jezikoslovju, novinarstvu, gledališču, pravu... Waldorfska šola je šola za realnost, otroka povezuje z okoljem v katerem živi.

V čem se waldorfska šola razlikuje od večine ostalih osnovnih šol?

Pedagogika waldorfskih šol temelji na spoznanju o odraščanju človeka in v pogledu možnosti in zakonitosti njegovega razvoja. To je šola, ki želi vsestransko oblikovati človekov razvoj ( to je pedagogika »za roke, srce in ne le za glavo«), zato mora biti pri razčlenitvi in organizaciji pouka pozorna na to, da učna snov ne postane pomembnejša od človeka. Osnovni pogoj je, da učitelj in učenci pri poučevanju čim tesneje sodelujejo med seboj. Učbeniki izgubijo pomen ob učiteljevem upoštevanju duševnih sposobnosti, individualne nadarjenosti in slabosti učencev.  Učenci si obravnavano snov najprej pod učiteljevim vodstvom, nato pa vedno bolj samostojno zapisujejo v zvezke. Waldorfska šola podpira in spodbuja otrokove potenciale - vsak otrok nosi v sebi posebne talente, darove in te je potrebno videti in jih razvijati. To je tudi šola, ki uči samostojnosti poleg tega, da krepi v otroku sočutje in  občutek za naravo.

V waldorfski šoli se šolski dan začne s predmeti, pri katerih je potrebno jasno mišljenje, razumevanje in predstavljanje. To so predmeti, ki vedno obravnavajo neko zaokroženo znanstveno področje (pouk maternega jezika, zgodovina, zemljepisa, matematike, spoznavanja človeka, naravoslovja, fizike, kemije...). Ti predmeti se poučujejo vsak dan v jutranji glavni uri v tri ali štiritedenskih učnih obdobjih. Glavni uri sledijo predmeti, ki se ritmično ponavljajo vsak teden- tuji jeziki, evritmija, telovadba, glasba, risanje likov...

Kdo poučuje na waldorfskih šolah?

Učitelji, ki poučujejo na javnih osnovnih šolah se izobražujejo na pedagoških fakultetah.  Poučevanje na waldorfski šoli, pa postavlja drugačne zahteve. Učitelji na waldorfskih šolah imajo visokošolske izobrazbo, ni nujno da pedagoško, poleg te pa opravijo še specializacijo-triletno izobraževanje za waldorfske učitelje. Temelj izobraževanja je izčrpen študij antropozofske antropologije. To je podlaga za študij antropozofske didaktike z različnimi vejami (didaktika in metodika različnih predmetnih področij, diferenciranje pouka glede na značilnost učencev in posebne terapevtske naloge, osnove in vzgoja volje, značaja, razvoja domišljije in mišljenja, graditev moralnih sil in ostalo). Vse skupaj pomaga oblikovati v osebnosti bodočega učitelja  sile duhovnega razumevanja in upodabljanja. Cilj izobraževanja je večje razumevanje otroka in celostni pristop k njemu: upošteva se fizični, duševni in duhovni razvoj otroka. K izobrazbi waldorfskega učitelja sodijo tudi vaje na posameznih umetniških področjih.

ZA Misel, društvo ljubiteljev waldorfske pedagogike