Voditelji Evropske unije so danes, drugi dan zasedanja v Bruslju, dosegli dogovor o zavezujočih ciljih na področju obnovljivih virov energije - ti naj bi do leta 2020 v energetski porabi EU predstavljali najmanj 20 odstotkov. Na osnovi dogovora bo Evropska komisija predlagala deleže za posamezne članice, pri čemer bo upoštevala tudi njihove posebnosti, končna zaveza pa bo določena v posvetovanju z državo, je danes zagotovil predsednik komisije Jose Manuel Barroso. Predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel, ki je ves čas pogajanj vztrajala pri zavezujočih ciljih, se je pošalila, da so vse članice v pogajanjih tako ali drugače poudarjale, da imajo določene posebne značilnosti. "Pri tem vprašanju so vse države enotne," je poudarila.

Na osnovi danes sprejetega dogovora bo Evropska komisija v tretji četrtini leta pripravila zakonodajne predloge z ustrezno razporeditvijo deleža obnovljivih virov po državah, pri čemer pa bo upoštevala tudi jedrsko energijo, kjer je to relevantno. Merklova je sicer zavrnila namigovanja, da naj bi se predvsem nove članice EU zavezale k manj strogim ciljem na področju obnovljivih virov, saj je situacija pri njih zelo različna - pri nekaterih ta delež znaša tudi čez 30 odstotkov. Poleg omenjenega zavezujočega cilja so voditelji danes podprli tudi manj sporni cilj glede biogoriv. Tako morajo vse države članice doseči najmanj 10-odstotni zavezujoči cilj deleža biogoriv v celotni porabi bencina in dizla za prevoz v EU do leta 2020. Biogoriva je treba uvesti na stroškovno učinkovit način, zavezujoča narava cilja pa je odvisna od tega, da je proizvodnja trajnostna, druga generacija biogoriv komercialno dostopna, in še, da je direktiva o kakovosti spremenjena na način, ki bo omogočil ustrezne ravni mešanja, je zapisano v sklepih.

Slovenski premier Janez Janša je po koncu pogajanj ocenil, da so voditelji dosegli "znaten uspeh", Slovenija pa je bila ena redkih novih članic, ki s predlogom o zavezujočem cilju pri obnovljivih virih "ni imela večjih problemov". Obljuba Barrosa, da bodo vse zaveze za države določene na osnovi skupnih dogovorov, pa naj bi bila zelo pomembna pri odločitvi držav, da podprejo sklepe o zavezujočih ciljih, kot jih je predlagala predsedujoča Nemčija, je tudi povedal Janša. S ciljem, ki so ga voditelji postavili danes, so dali tudi jasen signal industriji, hkrati pa so se zavzeli za večja vlaganja v inovacije in raziskave na tem področju. Slovenija je projekt obnovljivih virov energije po besedah Janše vključila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, za raziskave in uvajanje obnovljivih virov energije v nacionalno energetsko bilanco, vključno z raziskavami na področju vodika, pa je preko projektov javno-zasebnega partnerstva predvidela skoraj štiri milijarde evrov. "To je eden največjih tovrstnih projektov - relativno gledano - v EU in je lahko vzor tistim, ki še nekoliko oklevajo glede tega, kako doseči zavezo 20 odstotkov obnovljivih virov v lastnih nacionalnih bilancah," je tudi poudaril premier.

Barroso po koncu pogajanj ni skrival zadovoljstva, vrh pa je ocenil kot enega najpomembnejših, kar se tiče posledic. Evropa je dokazala, da lahko sprejme pomembne politične odločitve," je dejal Barroso in dodal, da sedaj v boju proti podnebnim spremembam Evropa vodi, drugi pa se ji lahko na tej poti pridružijo. Brez zavezujočih ciljev, tako kanclerka Merkel, ne bi bilo možnosti ali pa bi bile zelo majhne, da bi v boj pritegnili tudi druge države. Pri zmanjšanju toplogrednih plinov želi EU k večjim zavezam pritegniti ZDA, Kitajsko, Indijo, Brazilijo in tudi druge velesile, zato so voditelji danes podprli predlog glede zmanjšanja toplogrednih plinov v EU za vsaj 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, če pa se jim bodo na primerljivi ravni pridružile tudi omenjene velesile, je EU pripravljena tudi na 30-odstotno redukcijo toplogrednih plinov.

Ob tako velikopoteznih načrtih se seveda pojavljajo ugibanja o stroških. Kanclerka Merkel je danes dejala: "Tudi pri najboljši volji ne morem oceniti, koliko bi lahko znašali stroški." Barroso je dodal, da celovita analiza stroškov in koristi obstaja, saj je bil na njeni osnovi pripravljen energetski sveženj, ki so ga voditelji tudi potrdili. Merklova je dogovor označila kot "novo sobo, v katero smo vstopili, sedaj pa jo moramo še opremiti". Voditelji so kot "začetno opremo" poleg omenjenih ciljev podprli še druge - na področju energije skupaj 17 predlogov s strani komisije. Voditelji se strinjajo, da je treba učinkovito ločiti storitev oskrbe in proizvodnje od omrežnih storitev, ki bi temeljila na "neodvisno vodenih in ustrezno reguliranih mrežnih operacijskih sistemih", podprli pa so tudi krepitev neodvisnosti nacionalnih regulatorjev za energijo ter oblikovanje novega mehanizma EU za upravljalce prenosnih omrežij. Države so se zavzele tudi za izboljšanje regionalnih čezmejnih povezav in trgovanj.

Zaradi vse večje odvisnosti od določenih dobaviteljev je EU danes z namenom večje zanesljivosti oskrbe podprla diverzifikacijo energetskih virov ter prometnih poti. Vsi so se strinjali, da je treba pospešiti skupen nastop v zunanji energetski politiki, pri čemer so izpostavili pomen novega sporazuma z Rusijo, krepitev odnosov s Srednjo Azijo, kaspijsko in črnomorsko regijo, pa tudi krepitev partnerstva z ZDA in drugimi.

Vir:dnevnik.si