Jeza je možic zariplih lic,
jeza bliskanje je iz oči,
jeza je razvnet, razkačen stric,
ki ti do besede ne pusti.

Jeza je, če um tvoj podivja,
v veri, da le on ima vse prav,
in težko besedo drugim da,
kot da je vse znanje zase zbral.

Jeza je, če kdaj se ne zgodi
tisto, česar si si zaželel.
Jeza je, če kdo kaj vzame ti,
kar do zdaj najraje si imel.

Jeza je, če kdo v kaj sili te,
česar si početi ne želiš,
jeza je, če uresniči se
tisto, česar se skrivaj bojiš.

Jeza je, če kdo se ne ravna
po ukazih, ki mu jih deliš,
ali če od tebe bolje zna
delati to, v čemer ti blestiš.

Kaj pa s svojo jezo naj storiš?
V ustvarjalno moč pretvori jo!
Z njo na bolje sebe spremeniš,
hkrati s tem pa še okolico!

Avtorica: Ljuba Žerovc