Piše: Miha Jensterle

Današnja znanost je usmerjena predvsem v analizo, raztelesenje, v odkrivanje mikrokozmosa, v specializacijo, a z makrokozmosom se ukvarjajo le redki, medtem ko je povezovanje med mikro in makro še vedno tabu tema znanosti.

Zato danes svet 'rešujejo' specialisti.

Specializacija do skrajnosti zindividualizira človeka in otroka izobljikuje v grebatorskega, podkupljivega specialista za delček, ki svoj ‘brain’ prodaja najboljšemu ponudniku na trgu dela. V vojaka, ki ubija za 'najboljšega' delodajalca. V atomskega fizika, ki se poigrava z ‘velikim pokom’ – začetkom in koncem sveta, medtem ko ‘norim malarjem’ gradi atomske bombe. V kupljivega genetskega inžinirja, ki meša gene podgane in solate za profit delničarjev Monsanta. V grabežljivega ekonomista, japija, ki brez slabe vesti proda prijatelja in prijateljstvo, celo varnost svojih staršev in otrok, za izplen. V podkupljivega pravniškega sofista, ki zna zagovoriti morilca.

Specializacija, kot kažejo vsem vidna dejstva, intelektualce večinoma bolj zapira v plehko ozkost in vzvišeno cehovsko ignoranco, kot dopušča širino duha in modrost. Toda ravno ta ozkost jim, paradoksalno, v zblojeni družbi, ki veruje v vsevednost znanosti in časti strokovnjake, daje moč in lažni občutek božanskosti. In višja je specializacija intelektualca, bolj je običajno osredotočen in omejen in specializiran na 'delček', in običajno zato še bolj drag in ohol, čeprav je, 'fah-idiot', popolnoma slep za celoto.

Izgubljeni v poimenovanju listov v krošnji dreves, znanstveniki ne vidijo več niti drevesa, kaj šele gozda, da o planetu sploh ne govorimo. Izgubljeni v delčku, ki ga pokriva ozka specializacija, so popolnoma nepovezani z celoto.

A bolj ko so specialisti, bolj si domišjajo, da obvladajo VSE.

Veliko specialistov ozkost svoje 'širine' danes povzdiguje v nebo, ko s svojih državniških položajov svojo protihumanost in 'butalost' po medijih kažejo vsemu svetu, ako le odpreš poročila, toda čaščeni položaj, ki ga družba ekspertom (oni častijo drug drugega in raja jim v svoji slepoti sledi in jih časti tudi ona - what a brainwash!) daje, le tem daje dovolj veliko lažno gotovost, da svoje mnogokrat slepe sanje jemljejo kot pomembne in edino pravilne.

Intelektualcem, slepim vernikom duhovne ali materjalne znanosti, intelektualna slepota in 'profesionalnost' omogoča, da stres (agresijo okolja, nevarnost, krivico) prenašajo lažje od človečnih, poštenih, neagresivnih, čutnih ljudi, saj jim 'mit o vsemogočnosti svojega znanja' in identifikacija s 'božanskim kladivom', kar znanje nedvomno tudi je, služi kot opora in opravičilo za 'distanco' do lastne oholosti, lastnega nasilja, lastne krivičnosti, lastne brutalnosti.

Prišli smo do dejstva, da so intelektualci, poistoveteni z 'lopato', z dr. mr. al. fr. In bolj ko si specialist, višje ko si na lestvi intelektualcev, bolj si običajno ozek in periferno slep, zato bolj samozavestno in arogantno običajno ukazuješ, gradiš in rušiš, saj ti jasnost delčka in stolček dajeta položaj in položaj občutek moči, ki ti 'potrjuje, da imaš prav', da si 'na pravem mestu'. Da si najpametnejši.

Zato vse avtoritete tako agresivno in samozavestno branijo 'pravilnost' svojih sanj in arogantno prisegajo na svojo štempljanost, in se sklicujejo na svojo ekspertnost in avtoriteto, ki jim to znanje potrjuje. Na avtoriteto ‘svete besede’ ali ‘svete številke’. Na licence. Na protiustavno dodeljene koncesije.

In zato, pa čeprav počne vse narobe, avtoriteta misli, da je edini 'car', ki obvlada vse. Vedno bolj brezčutna do ‘zunanjih svetov’, do stresov – krivic in bolečin, ki jih sama povzroča drugim, zahteva le podreditev in uboganje. Sebi. Bogu na zemlji.

-------------------

Več znaš in več poti vidiš pred seboj, večji osel običajno torej si, saj intelektualnost jača razumsko čakro in 'jasni pogled na delček in razgled v bodočnost', a na žalost temni tako srčno kot spolno čakro – dojemanje in zaznavanje obstoječega in obdrvečega.

Ker pozornost intelektualcev ni uprta v živi svet – v prisotno lepoto in popolnost obdajajoče narave, temveč je ujeta v 'bilo je' (mrtvem spominu) ali v izračunanem ‘BO! (domišljiji - načrtih), SEDAJ vsi intelektualci nenehno sanjajo jutrišnje gradove. Toda, ker se jim pozornost nenehno 'potepa' po spominu-načrtu-prihodnosti, izven prisotnega trenutka, tako 'potenca' kot inteligenca vsem intelektualcem šepata. Izgubljeni v 'dorečenem svetu', brezčutnem svetu mrtvih številk in besed, nikoli ne prisluhnejo prisotnosti in nikoli se pozorno ne dotaknejo živega sveta – sedanjosti.

Punce, rože, lepota, tihota, samota jih vse bolj motijo. Dotika s prisotno sedanjostjo in spolnosti jih je vse bolj strah. Dotik z 'zunanjim' svetom jim je vse bolj kužen. Za stik z 'ogrožujočim' svetom se zaščitijo. Nataknejo si rokavice za stik s 'kužno' zemljo in kondom za stik s 'kužno' žensko. Cyber-sex jim je postaja 'boljši' in predvsem varnejši od živega....

Takšne nekrofilne, homofobne ‘karakterje’ proizvaja, na žalost, darvinistično, ateistično, kapitalistično šolstvo, ki mačistično uči edinole 'učinkovitost'. In vsi priročniki nas dandanes vodijo k 'zmagi'. Kako doseči cilj. Kako zmanipulirati sočloveka. Kako obogateti na račun manj spretnega, manj pokvarjenega, zaupljivega.

-------------

Ljudje so postali požrtni, drug od drugega odtujeni, brezčutni stroji za 'making money'. Zato se vedno znova zastavlja resno vprašanje: So torej specialisti, ‘profesionalci’, ki trdijo da obvladajo in ki svojo osebnost prilagajajo najboljšemu ponudniku, res verodostojne osebnosti, zaupanja vredne, človečne osebe, da se jim prostodušno sme zaupati vzgojo naših otrok, načrtovanje naše skupne usode in prihodnost celotnega človeštva?

Vlada trdi da so. Trdi, da bedasta, neštempljana raja tako nič ne ve in da bodo Slovenijo rešili iz bede socializma eksperti.

Jo bodo res?

Domišljavi, periferno slepi narcisi? Miselni stroji? Japiji brez srca?