Ko pričnemo nekoga vsaj malce sovražiti, smo že izstopili iz okrilja ljubezni in vstopili v krog Antikrista. Ob tem primeru smo se lahko prepričali, kako težko se je posluževati Kristusovega orožja ljubezni. Če zmoremo zasovražiti in se hudovati na delovanje naše okolice, smo delno že na strani zla. V Italiji imamo še srečo, saj nam vladajo vsem dobro poznani, in vsakodnevno vidni predstavniki teh sil, ki človeštvo zavajajo, celo na zelo visokih položajih.

Nekaj podobnega bi lahko predstavljal predsednik vlade, Silvio Berlusconi, ki se za naše splošno razumevanje, zelo provokativno obnaša. Ko ga poslušamo, se nas polasti želja, da bi mu izrekli marsikaj nečednega. Toda, ne smemo pozabiti, da so politiki le orodje Antikrista, ki mu celo pomagamo, če sovražimo njegove akterje. Ste opazili, kako težko je do državnega vodstva ustvariti nek pozitiven, bolj toleranten in ljubeč odnos, ki naj bi bil v skladu z našim duhovnim razvojem ali ciljem. In to je tisto, kar bi tudi morali v današnjem večeru razjasniti.

Pred 2000 leti so na Zemlji prevladovale sile smrti, ki jih je Kristus obvladal na način, da je le-te sam premagal. Podobno kot je to storil On, naj bi v svoji notranjosti zmogli tudi mi. Danes so se sile smrti pomešale ali prepletle še s silami zla. V naslednji dobi, na katero se moramo že danes pripravljati, pa bodo zavladale zgolj sile zla. Se še spomnite, kako se bosta bodoče obdobje ali civilizacija imenovali? Tako je, Vodnarjeva doba slovanske civilizacije. Današnji nordijski ali arijsko – germanski dobi, bo sledilo slovansko obdobje 2160. let, katerega naloga bo srečanje s silami zla, ki jih bo potrebno premagati. Slovanski narodi naj bi ravno zato v Vodnarjevem obdobju postali učitelji in vodniki celotnemu človeštvu.

Eden izmed načinov prepoznavanja teh sil, je tudi študij ali razvoj zavesti o dveh močeh ali zakonitostih.

1. Prva moč je prepoznati smrt in način, kako jo premostiti.
2. Druga moč pa je pridobiti si popolnejše poznavanje o reinkarnaciji.

V mislih imam predvsem smrt fizičnega telesa, kontinuiteto bivanja in nesmrtnost jaza ali duha ter njegov ponoven spust v drugo telo. Reinkarnacija je namreč koncept ali zakonitost, sposobnost jaza in njegove stalnosti, večnosti, neumrljivosti, kar smo nekoč prevzeli od vzhodnjaških filozofij, vendar z neko razliko, da se je v človeštvu jaz utelesil šele v zadnjih dva tisoč letih. Dva tri, štiri ali več tisoč let pred Kristusom, v času ved in preostalih modrosti takratnega vzhoda, so jaz posedovali le veliki posvečenci. Človeštvo, kot kolektivna zavest ga v tistem obdobju še ni pridobilo, razvilo. Koncept o reinkarnaciji, ki nam ga daje orientalska kultura, je zatorej koncept brez jaza in temu primerno tudi brez Kristusa. Zato moramo pridobiti, razviti zares pravo, globoko in resnično zavest o konceptu ali temi reinkarnacije. Beseda je seveda vedno enaka, toda tisto, kar le-ta prinaša, ali kaj se v nas skozi njene moči uteleša, pa je nekaj povsem drugega. Brez skrbi, pozneje se bomo k reinkarnaciji še vrnili. Za trenutek pa poizkusimo razumeti še besedo karma. Karma pomeni, da bom vse tisto, kar sem omogočil izkusiti neki duši (občutki veselja, hudobije,…), nekoč moral podoživeti ali preizkusiti tudi na lastni koži. To bi lahko poimenovali tudi zakonitost vzroka in posledice, ki se seveda nanaša na našo duševnost. Karma je zatorej zakon naše duše. Vsako naše delovanje ima neko karmično posledico, tako za mene kot posameznika, kot tudi za človeštvo in cel svet – Zemljo. O tem smo menda že govorili.

Teh dveh argumentov, konceptov ali zakonov bi se morali vedno še kako zavedati in jih zadrževati v centru svoje zavesti, kajti le razumevanje (prepoznavanje in sprejemanje) obeh zakonitosti, nam daje, omogoča dovolj sposobnosti, s katerimi bomo zlo v bodoče tudi uspeli premagati. Ne zagotavlja pa nam moči, ki so za podoben podvig potrebne. Vem, da tema ni ravno lahka, toda če bi jo hoteli zelo poenostaviti, bi lahko rekli le-to, da se imejmo radi in vse se bo že samo po sebi rešilo.

Če bi se vsi venomer le radostili, se smejali in ljubili, bi se od poznavanja moči zla še bolj oddaljili.

Toda zlo se moramo naučiti prepoznati in mu odvzeti masko, da vsem postane vidno. Ko postane vidno, nima več moči. Poznavanje obeh konceptov (reinkarnacija in karma) nam omogoča le razvoj sposobnosti, moč za premagovanje zla pa razvijemo tako, da se zavestno odpravimo, obrnemo po pomoč v duhovni svet. Kar pomeni, da aktivno delamo na sebi in da stopamo na pot, po poti iniciacije ali posvečenstva. Veliko načinov, mar ne, in ravno zato moramo razvozlati, kaj v našem primeru pomeni beseda iniciacija.

Če oboje še enkrat ponovimo, moramo najprej reči, da je sposobnost nekaj povsem drugega kot pa moč. Lahko imam sposobnost razmišljanja, celo svoje mišljenje, ne razpolagam pa z močjo razmišljanja. Sposobnost razmišljanja mi resda omogoča, da lahko mislim, moč misli ali moči razmišljanja pa mi dajejo logiko, da misli, koncepte povezujem, združujem, da razmišljam posledično, da razvijam razsodnost,…, to je tista prava moč razmišljanja. Tudi nekdo, ki je neprišteven ali malce neumen, bi rekli po domače, ima miselno sposobnost, nima pa pravih moči razmišljanja.

Rekli smo, da sposobnost pridobivamo, ko v sebi razvijamo koncept karme in reinkarnacije, moč pa dobimo, ko se s polno zavestjo srečamo z duhovnim svetom in stopimo na pot posvečenstva.

Iniciacij je seveda veliko vrst, a mnogo je tudi načinov za doseganje, pridobivanje le teh. In ravno zato bi morali povedati, kaj pomeni posvečenstvo v našem primeru. Pomeni, da v našem zemeljskem nivoju bivanja razvijemo zavest o duhovnosti. Iniciator ali posvečenec ima zavest, torej se dobro zaveda ali pozna oba nivoja bivanja ali poznavanja. Živi namreč tu ( zemeljska zavest), hkrati pa živi in se zaveda vsega, kar je onstran, na drugi strani ločnice, na duhovni strani. Naj vas spomnim na Jezusove besede: »Vi ste na Zemlji, svetu, vendar niste od tega sveta.«

Morda bi si ogledali še eno razliko med sposobnostjo in močjo. Vsa razmišljanja, ki so se vrstila v današnjem predavanju, predstavljajo že eno majhno zmago nad Antikristom. On je namreč tista sila, ki nam zamegljuje zavest o globljem pomenu bivanja. Če hočemo imeti določeno zavest ali vedenje, se moramo znati naučiti temu primerno razmišljati. Če nekdo ne bo imel »zdravih« misli, tudi ne bo zmogel razvijati višjih zavesti.

Ste se že kdaj vprašali, kako se v nas rodi neka misel? Čeprav so police knjižnic in knjigarn polne knjig o podobnih temah, bi omenjen proces lahko razložili v nekaj stavkih.

Ko se srečujemo s svetom okrog nas, le-ta v nas tudi vstopa skozi moči vida, sluha, okusa, tipa in vonja. Ko se skozi organe čuta v nas utelešajo, vstopajo zaznave o značilnostih naše bližnje in daljne okolice, se jim pridružijo še individualni občutki in sposobnost razmišljanja. Predvsem zato, da bomo zaznavanja lahko tudi razumeli. Če na primer otrok živi obkrožen s plastiko, tako v obliki poda iz linoleja, ki se ga z lahkoto obriše, in higienskih plastičnih igrač, ga dotik le-teh miselno skorajda nič ne stimulira. Plastika je namreč vedno gladka, skorajda vsa enaka in za otrokovo dušo dokaj nezanimiv material. Ko se je otrok, morda še dojenček, plastike prvič dotaknil, se mu ob ponovnem srečanju z njo ne bo porodila skorajda nobena nova misel. Poizkusite se dotakniti lesa. To bo povsem drugačna izkušnja, saj je vsak lesen delec ali predmet po svoje drugačen. Vsak ima svojo obliko in smer lesenega ožilja, različno gladkost ali hrapavost, barvo, celo vonj in glasbeno noto ali zvok. Kot smo lahko razumeli, bi plastični materiali kaj lahko bili zanimiv inštrument uničevanja ali vsaj omejevanja sposobnosti razmišljanja. Morda smo odrasli, iskalci svobode in ljubezni, že dovolj veliki in se nas podobni problemi ne tičejo. Imamo pa avtomobil in vse zaznave, ki nam v njem in skozi njega, vožnjo, prihajajo naproti, in ki jih ravno zato ne zmoremo dodobra razčleniti, razbrati. Povsem drugače je, ko neko pot prehodimo ali prevozimo s kolesom. V obeh primerih lahko budno odkrivamo in odtiskamo v spomin vsak kamen, vsako oviro. Tu je na primer luknja, v katero lahko pademo, nekje drugje preži na nas rešeto, kamor lahko zapeljemo s prednjim kolesom,….

Pospešitev življenja in povečane hitrosti naših prevoznih sredstev ter potovanj, vzporedno pa tudi naših vsakodnevnih zaznav, bodo odlični načini ubijanja misli. Če poslušamo radio ali televizijo, bomo kmalu opazili, da so poročila brana s tako hitrostjo, da jim ne zmoremo slediti, še posebej ne novicam o stanju prometa. Novice o stanju na cestah v Italiji, ki je kar velika dežela, bi izgledale nekako takole: »Na avtocesti številka 3 se je na južni obvoznici mesta na severnem voznem pasu pripetila huda prometna nesreča,….« V času, ko naj bi ugotovili, kje se omenjena avtocesta nahaja, nas že zasujejo s preostalimi petimi prometnimi novicami. Moram priznati, da imam v podobnih situacijah tudi sam nemalo težav, saj si ne uspem zapomniti tako hitro branih sporočil. Le kako naj jih razvozla nekdo, ki ni Italijan, pa čeprav zadovoljivo obvlada italijanski jezik. Izgleda, da so vse to le lažna sporočila, novice, ki se jih poslužujejo tudi in predvsem zato, da bi nam odvzeli sposobnost razmišljanja.

Če govorimo o močeh misli, ki nam jih omogočajo poti posvečenstva, bodo ravnokar omenjene metode usmerjene proti razvoju, razpiranju zavesti ali proti iniciaciji.

Delovanje antikrista 1.del

Ko se je gospod Enzo pred dvajsetimi leti približal duhovnemu svetu krščanstva, si je začel postavljati številna vprašanja, na katera si tedaj še ni znal odgovoriti. Tako je pričel s prebiranjem Svetega pisma, z evangeliji, svetimi spisi.
Mnogi ga poznajo že iz leta 1994 in 1996 skozi tečaja bio-homeodinamičnega kmetijstva, ki sta potekala v Strunjanu in Kopru.
Poznamo pa ga tudi iz mnogih, bolj ezoterično-filozofsko obarvanih predavanj o antropozofski medicini, pedagogiki, arhitekturi in še bi lahko naštevali.
Enzo se v svojih skriptih, predavanjih opira predvsem na antropozofsko poznavanje ali znanost o duhu, o človeku in materi Zemlji kot celoti. Predstavnika mnogi dobro poznate iz njegovih del. V mislih imam gospoda Rudolfa Steinerja (1861 – 1925). Bil je namreč idejni začetnik in ustanovitelj Waldorfske pedagogike, biodinamičnega kmetijstva,…
»Antropozofija je zatorej nekakšna pot odkrivanja ali poznavanja, ki omogoča povezovanje duhovnega, ki živi v človeku, z duhovnim v vesolju, univerzumu.«
Enzo Nastati je tudi predsednik Mednarodnega združenja Drevo življenja.
Namen njegovega dela in poučevanja ter širino poznavanj ali védenj boste lahko spoznali skozi prebiranje njegovih skript.

Pojasnilo!
Avtor predavanja gospod Enzo Nastati našega prevoda in vsebinske priredbe ni pregledal, prebral, zato obstaja možnost besednih, idejnih ali strokovnih razlik, nepravilnosti.
Za morebitno neskladnost se že vnaprej opravičujemo in prosimo za razumevanje.

Franc Božjak

Udeležite se poletnih delavnic: Projekt Človek - poletne delavnice 2006

Vabimo vas, da si ogledate poletne delavnice s Francem Božjekom, kjer boste lahko spoznali različna duhovna znanja ter veščine zdravega načina življenja skozi prehrano in sprostitev.
Več o delavnicah si lahko ogledate na spodnjem linku: Projekt Človek - poletne delavnice 2006