Duhovna spolnost

Spolnost je ena najmočnejših človekovih sil, ki deluje v vsakem od nas. Kot takšna je povsem neupravičeno zapostavljena kot veščina, ki je vredna poučevanja in proučevanja. V veliki večini primerov je prepuščena posameznikovi iznajdljivosti in izkušnjam. Šolski sistemi se z njo ukvarjajo zgolj z varovalnega stališča. Učenci v šoli spoznajo le razliko med spoloma, posledicami in boleznimi. Podobno ali še slabše je z vsemi glavnimi religijami v našem prostoru. Te spolnost vse po vrsti obsojajo in nam že od najzgodnejšega otroštva tudi preko staršev vcepljajo občutek sramu, krivde in nemoralnosti. Zaradi občutka nemoralnosti in krivde pa se ta naravna energija kot voda nabira za jezom. Ko ta jez nabrane spolne spolne energije popusti, se začno dogajati večje ali manjše travme. Te travme so lahko vzrok družinskim nesrečam ali obrekovanjem ali pa naslovom v kronikah.

Za mnoge ljudi je izraz duhovna spolnost paradoks sam po sebi in nasprotje besed. Sama misel, da lahko najdeš svojo duhovno pot skozi spolno aktivnost, je podobna ideji borbe za pacifizem. Sodelovanje v divji, strastni spolnosti in iskanje intenzivnega duhovnega življenja ni bilo za Zapadnega človeka del iste zgodbe. Mnenje je bilo, da je iskanje spolnega zadovoljstva, nasladno kot je lahko, dobro le za hedonizem in da kvečjemu pokvari dušo. Le zakaj takšno mnenje, saj gre samo za odnos, za gradnjo odnosa, za popglabljanje odnosa, za občevanej, zakomunikacijo. Biti globoko spiritualna duša, je pomenilo in še vedno v nekaterih praksah pomeni: biti brezspolen. Duhovnost in spolnost je bila in ponekod še vedno je nezdružljiva kombinacija.

Pogledi pa se počasi bistveno le spreminjajo. Koncept duhovne spolnosti se je počasi začel razvijati tudi v Zapadnem svetu. Naše duše so bile zanj vedno zrele. Mogoče obstaja še vedno dvom? Ampak naša družba je obsedena s spolnostjo: je del močnih zdravilnih terapij, proslav plesa življenske sile; toda tudi brodenja po temi in nevrozah - seks za moč, seks za dobiček, seks za pozabo, seks za uspeh, seks za kariero. Uporabljamo in zlorabljamo spolnost za vse od prodaje juh pa do postavljanja ali odstavljanja političnih statistov.

Vsemu navkljub po deželi besno divja istočasno duhovna in spolna lakota. Hrepenenje po smotru se razpenja od radikalnega do tradicionalnega - Nina Hagen sledi guruju Bababiji, Madona občuje s Kabalo, Peace Makers pozdravlja krščanstvo. Skratka, hlepimo po našem bistvu.

Zakaj ne bi združili dveh reči? Spojiti skupaj spolnost z duhovnostjo v močno magijo. Ta ideja prav gotovo ni nova. Ritualizirana spolnost je bila priznana sveta pot v vzhodni filozofiji že pred tisočletji. Ena od njih je Tantra - verjetno danes najbolj znana pot na Zapadu duhovne spolnosti. Tantra je doma v določenih vejah hinduistične in budistične kulture Indije in Tibeta. Temelji na verovanju v navezi z ženskim in moškim principom (jin in jang, jab in jum) in predstavlja vodilno pot. Tradicionalna Tantra uporablja zapletene serije zvokov, vizualizacij, kontrole diha in raznih poz v kombinaciji z molitvami za doseganje vrhunca božanske sreče.

V 19em stoletju so britanski učitelji in popotniki, kot npr. Richard Burton, predstavili prve ekstatične Vzhodne spolne poti med njimi tudi tantrične tekste o spolnosti. Ne preseneča, da so bila ta dela, zaradi površinske sramežljivosti tistega časa, sprejeta z veliko mero odpora in sovražnosti. Vzhodnjaška spolna praksa Tantra, Kama sutra, Ananga ranga so bile obsojene kot preveč strašni origijastični rituali, da bi lahko prišli do ušes "civiliziranih" moških.

Dandanes ima Tantra še vedno prizvok nekakšnega mračnega kulta, navkljub našemu navidezno odprtemu odnosu do spolnosti. Delno je to zaradi tradicionalnih, skrajno ritualiziranih religioznih aspektov v Tantri - čaščenje in poosebljanje s posameznimi bogovi in boginjami, mističnimi znamenji, simboli in religioznim petjem vzhodne religije. Najverjetneje pa je še večja ovira zahteva v Tantri, popolnoma ohraniti svojo spolno energijo zase in s tem poudarjena pozornost, da moški ne ejakulira. To po zahodnem mišljenju neposredno oporeka našim od psihologov sugeriranim spolnim idealom istočasnega genitalnega orgazma. Praksa z zadržanjem seksualne vročice in njeno obračanje navzgor in tudi po celem telesu namesto dovoliti odteči ven in dol, se mogoče zdi nemoralna ali izmišljena in celo s sedanjega medicinskega gledišča nesprejemljiva ter v nasprotju z naravo in našimi telesi. Poleg vsega se sproščujoča moč navadnega orgazma občuti zelo lepo; zakaj bi se temu orgazmu potem kdorkoli namerno izogibal zaradi obljube o neki neznani ekstazi?

Kakorkoli že je, se je za Zahodnega človeka izkazalo boljše učenje s postopno kontrolo močne spolne energije, kot takojšnji kontroli ejakulacije. To je že del duhovne spolnosti - nova Tantra, ki je priplavala na površje v zadnjih dvajsetih letih. Orgazem celega telesa: skozi oči, kolena ali prste na nogi oziroma vse organe in celo telo je postala resnična možnost. Učenje zadržanja izliva je del procesa s prisotno bolj sproščeno, bolj tekočo perspektivo, ki dopušča posameznikove možnosti in sposobnosti. Lahko si vzamemo čas za učenje naslade, ki pride z odloženim ali preprečenim izlivom in lahko izkušamo veliko drugih sestavin iz prakse duhovne spolnosti - čustvenega, miselnega in tudi telesnega, brez vpletanja nam tujih božanstev, čaščenj, molitev in petij oziroma pojanj.

Nova Tantra izhaja v največji meri iz tradicijonalne Tantre - n.pr. pogled, da spolna zveza vodi do transcendence, specifičnih mišičnih nadziranj in dihalnih tehnik in razvija še druge prednosti. Jungov koncept, akopresura, aromatska terapija, kreativna vizualizacija in dinamična meditacija, so prav tako lahko del svobodne in radostne izbire. Bistvena pot je duhovna - to pomeni nereligiozna oziroma nedogmatska. Igrivost je vpletena v to delo ljubezni - smeh in poželenje sodelujeta z roko v roki v postelji novih ljubimcev.

Duhovna spolnost pa ima domet daleč izza spalnice in pomaga partnerjema, da se popolnoma odpreta drug drugemu in verjameta v ljubezen - njun odnos v vseh pogledih. Odnosi med partnerjema postanejo kolo duhovne rasti in osebne zavesti oziroma zavedanja. Kakor se nauči odpreti sebe proti svoji lastni notranji ljubezni, se lastna narava posameznika odpira do partnerja ter ostalim bližnjim in daljnim okoli njega. Začne se razumevanje, da predaja ne pomeni uklonitev ali izgubo samega sebe, temveč prej ekspanzijo odnosa v nekaj, kar je veliko večje od samega golega razumevanja.

Tako kot mnoge duhovne tehnike tudi duhovna spolnost uči disciplino duha in telesa. To se dosega v kontekstu čaščenja senzualnega aspekta življenja ter tako postane duhovna spolnost paradoksalna kombinacija kontrole in spontanosti. Kot sprejemanje življenja nas duhovna spolnost uči pomembnosti zavedanja in popolne prisotnosti pri samem spolnem aktu. Z usmerjanjem pozornosti na naše telo in zavest in vedenje kaj početi s tem, nas naredi bolj zdrave v fizičnem in psihičnem smislu. Čustva postanejo stabilnejša in bolj realna. Naše mentalne sposobnosti se večajo. Naše fizično zdravje se popravi z odkrivanjem, da je naše telo resnično tempelj naše duše in postane se ponosno na to.

Za naše lastno spolno življenje je veličastnost, ki nas čaka na isti poti z našimi predstavami. Vaje in tehnike krepijo naš notranji sečno-spolni sistem, izboljšujejo cirkulacijo in povečujejo občutljivost. Nobene potrebe ni, da se za spolne podvige uporablja Viagro ali njene surogate. Učiti se je potrebno naravnih poti za zadovoljevanje partnerjevih in svojih potreb ter povečanje svojega fizičnega uživanja do novih duhovnih razsežnosti. Z mojstrskim prenašanjem spolne energije med obema telesoma ter istočasnim menjavanjem stanja zavesti pride do končne duhovne zveze. Poleg tega, da duhovna spolnost poglobi med partnerjema medsebojno zvezo in zvezo do božanskosti, je to prava vznemirjujoča pot za ohranjanje pravega fizičnega izkustva spolnega zadovoljstva in nova osvežujoča pot tudi za najbolj vnete ljubimce.

..................................................................
Opomba:
- po kitajski tisočletni spolni praksi, se priporoča moškim ne krajši čas med dvema ejakulacijama od določenega števila dni. To priporočeno število dni je sestavljeno iz produkta konstante 0,2 in števila let moškega. To priporočeno število dni med dvema ejakulacijama je potrebno upoštevati v primeru, če hoče moški obdržati svoje psiho-fizično zdravje.
- nadalje velja tudi kitajsko načelo, da ob sklenitvi trajnega partnerstva - poroka, naj bi partnerica imela pol let moškega povečanih za sedem.

Avtorica: Anonyma; Kontact-club, štev. 48/junij-julij 2003