NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Razsvetljenje in njegova demistifikacija 3   
    četrtek, 15. april 2004 @ 05:51 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Duhovna rastRazsvetljenje, ali videnje notranje svetlobe, je kakor igranje na instrument. Spomnim se, ko sem bil majhen, sem se odločil, da bom igral trobento in mama mi je kupila trobento in me vpisala v glasbeno šolo.

    Ker smo stanovali v bloku, kjer so bile precej tanke stene, se je moje vežbanje slišalo po celem bloku.

    Meni se je zdelo to zelo fino, da me lahko slišijo vsi sosedje in se mi je zdelo moje igranje nadvse imenitno, sosedje so pa bili vse manj prijazni do nas in mamo spraševali, kdaj bom že prenehal s svojim groznim kruljenjem in plozanjem.

    Na srečo smo se kmalu preselili v hišo, kjer moje igranje ni nikogar več motilo, pa tudi moje znanje igranja trobente se je hitro popravljalo.

    Zakaj sem dal primerjavo razsvetljenja z igranjem na trobento.
    Ker je primerjava primerna.
    Pri igranju na trobento gre za trobljenje na instrument,
    pri razsvetljenju pa za dihanje v in iz srca
    in seveda videnje notranje svetlobe in to v čisti temi z zaprtimi očmi,
    gre za dotikanje in okušanje prav tega diha.


    Igranje trobente, ali kateregakoli instrumenta zahteva svojega učitelja,
    ki igranje na ta instrument dobro obvlada.
    Spomnim se, kako me je včasih kdo vprašal, če lahko kaj zaigra na mojo trobento in sem mu rekel, da naj kar poizkusi.

    Ljudje so pihali vanjo na vso moč,
    a iz instrumenta ni prišel niti najdrobnejši glas,
    jaz sem se pa od srca zraven smejal,
    ker ljudje niso vedeli niti tega,
    da je pri trobljenju treba stisniti najprej ustnici skupaj
    in šele nato skozi pihniti stisnjen zrak.

    Prav tako je pri razsvetljenju,
    dokler ti nekdo ne pokaže, kako usmeriti pozornost vase,
    kako zaznati svoje srce, kako začutiti svoj neslišen dih,
    kako začutiti in zagledati to notranjo svetlobo,
    so vse to zate lahko le sanje in prav nič več.

    Ljudje mislijo, da ko si enkrat dosegel notranje razsvetljenje,
    si pač od zdaj naprej razsvetljen in lahko počivaš na lovorikah svojega razsvetljenja, »malo morgen«, kot so včasih temu rekli. Že naslednji dan si lahko v popolni temi, kaj naslednji dan že isti dan že po kakem hudo neumnem nezavestnem dejanju.

    Vprašajte nekoga, ki igra trobento, kaj se mu zgodi, če ne vežba vsak dan? Izgubi ambažuro in lahko kaj hitro kiksne,
    a ni to čudno, pa človek je ja igral prej že dvajset let?
    Ja uigravati se je treba vsak dan,
    prav tako je z razsvetljenjem, poglabljanjem in uigraanjem tvojega diha in srca.
    Treba se je poglabljati vase prav vsak dan.

    Več se človek poglablja vase, boljši je na igranju tega instrumenta.


    Na internetu sem nekje zasledil anketo, kjer je bilo vprašanje, kateri je največji krščanski praznik, ali Božič. ali Velika noč.
    Sam sem kot nepoznavalec krščanskih praznikov kliknil na Božič
    in si rekel, če ne bi bilo Božiča, ne bi bilo niti Velike noči.
    A sem se zmotil. Največji krščanski praznik je Velika noč.

    Če je pa tako, sem si rekel, pa pojdimo k maši, kjer je tako prijetno,
    ker se v cerkvi vsi ljudje takrat posvečajo svojemu Bogu.

    Jezus je rekel: »Prišli pa bodo molivci, ki bodo molili v svetem duhu«

    Ja res, vse kar ljudje v imenu Boga posvetijo,
    postane sveto, pridobi to božansko energijo
    in zakaj ne bi stalno posvečali še svojega diha in duha,
    tistega, kar nam je najbližje,
    tistega kar nas spremlja vse naše življenje prav do našega zadnjega diha?

    V vsaki cerkvi, v kateri sem do sedaj kdaj bil in bil sem v mnogih,
    sem se prijetno počutil, ne glede na to ali je bil kdo v njej, ali pa ne,

    moram pa vseeno priznati, da sem se še najslabše počutil v Vatikanski cerkvi, mogoče zato, ker so v njej ravno takrat vozili manjši kamioni zaradi obnovitvenih del, ali pa zaradi vsesplošne gužve, ki jo vedno tam povzročajo reke ljudi.

    Vedno pa sem se zelo prijetno počutil v Baziliki svetega Marka v Benetkah.
    Ta cerkev me vsakič znova navda in navduši s svojo nadvse prijetno energijo.

    Bil sem pa tudi v mnogih hinduističnih in budističnih templjih v Indiji in Nepalu v katerih sem se ravno tako prijetno počutil, zanimivo.

    Vendar je od vsega, še najprijetneje biti z živim razsvetljenim človekom,
    vsakim tistim, ki je bolj razsvetljen kot si ti
    in predvsem tistim, ki je najbolj razsvetljen od vseh
    in to je vsekakor živi mojster.

    Vrniva se k Velikonočni maši.
    Medtem ko sem se predajal cerkveni atmosferi, petju ljudi in mirnemu župnikovem glasu, so me zmotile njegove besede, ko je rekel, ali zapel:
    »Bog ne glej na naše grešne duše, ampak na nas kot cerkveno družino…«

    Ta molitev mi je zvenela nekako takole kot bi rekel:«Sonce ne glej na našo temo..«
    ali: »Ljubezen ne glej na naše sovraštvo..«
    Kot bi sonce gledalo na temo…kjer je sonce, ja ni nobene teme,
    soncu za kakršnokoli temo ni prav nič mar.

    Bog je ta čista božanska svetloba, ali luč, ta čista božanska ljubezen,
    grešnost pa ta človeška tema, to njegovo čisto nasprotje,
    ki s samim njim nima nobenega opravka,
    skratka tu bi lahko govorili o čistem govorjenem nesmiselnem paradoksu.

    Moje mnenje je, da vsemogočnega Boga
    tvoja in moja grešnost prav nič ne zanima,
    zanima ga pa tvoja in moja ljubezen do njega.

    Vrnimo se k razsvetljenju.

    Prem Rawat zase pravi, da glede božanske energije on ni niti elektrarna, niti transformatorska postaja, niti kabel, ampak tista končna žarna nit v žarnici,
    ki lahko sveti v temi tistim, ki si želijo spoznati tudi sami s to svojo žarno nitjo znotraj njih in jaz sam sem eden od njih, ki je priča, da je temu res tako.

    Tudi ti imaš v tem času in tem kraju to čudovito priložnost
    postati znotraj sebe razsvetljen. Postani razsvetljen!

    stojči Stojan Svet

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja stojči
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040409125112545

    No trackback comments for this entry.
    Razsvetljenje in njegova demistifikacija 3 | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,62 seconds