Počasi, a vztrajno, se v našo zavest seli nova umetnost. Kibernetična ali računalniška ali novodobna, posvečena s strani bogov in človekove podzavesti. Neizmerne možnosti, oblikovne in barvne, sporočilne in zlite v govorico slik, nam ponujajo nov svet, nov pogled na sliko, grafiko in slikarja. Vse to vizualno dokazuje umetnik Leonard Rubins. Kdo ste, Leonard Rubins?

Sem vztrajen častilec korenin in stvari nad oblaki. Opravljam in ponavljam nevsakdanje poslanstvo – in svet za to ne izve. Radujem se v vsakodnevni svobodi Metakreacije – po volji Matrice našega univerzuma. Ustvarjam neprestano, in ko govorim o svojem opusu, trdim, da ima tisti, ki ustvarja, vedno prav! V svojih slikah sem režiser lastne domišljije. V obdelavi galaktično-prostorskih kompozicij, poglobljenih vedno nekam v neskončnost, dopuščam možnost rojstva desetih ali več zgodb ene slike hkrati. Poglabljajoč se v nove in nove horizonte, podobno kot pri fraktalnih slikah, kjer ni videti konca, lahko pa v določenem trenutku zaobjamem katerikoli nivo ene celote-detajla. Detajli v mojih delih pa nimajo namena poustvarjati resničnosti, temveč je prav to najpomembnejši elementi mojega osebnega sloga. Umetnost je lahko beseda, slika, dejanje; umetnost je življenje in biti tu. Kje je v vaši umetnosti »biti« in kje je v vaši umetnost »stvarnik kot Veliki Oče-Mati?« Človek JE! In je torej kreator-Stvarnik v neprestanem nastajanju. In jaz-Človek se neprestano neponovljivo izpovedujem. Ustvarjam to, kar sem. Ni odveč omeniti, da za to potrebujem vedno znova mnogo poglobljenega poguma. Končni izdelek – slika, ki je rojevanje moje teme in svetlobe hkrati, pa je le atom notranjih videnj. Od barve in kompozicije, od sonca in svetlobe, do vesolja in teme ter praznine. Vse to mi pripoveduje in odseva. In to mi istočasno jemlje in daje moč. V tem minevam in se rojevam znova. Vstopate skozi vrata neznanega in nedojemljivega, predvsem pa, človeku tako neznanega lastnega bivanja. Biti človek, del božanskega načrta in z božanskim pridihom, je želja in potreba tudi gledalca vaših slik. Ste v podobah našli odgovor? Pravim, da sem opravil z dejanji in razkazovanji minljivega početja. Pravim, da samogovor ne more prinesti življenja neizživetemu srcu. Odgovor se nahaja zunaj v svetu, ki ga sanjam. Leži pri neznanih ljudeh in prijateljih, ki jih skozi slike nagovarjam in iščem. Današnji čas, kako zrcalno se odseva v renesansi, je čas novosti in hitrega napredka. Tehnologija, predvsem pa kibernetika, ponuja povsem nove izrazne moči, poglede in tudi sanje. Občasni občutek, predvsem zaradi nepoznavanja dela in ustvarjanja, ljudi navaja k enostavni razlagi, češ, vse kriči in to je kič. Kaj niso Leonarda da Vincija prav tako kritično opazovali? So vaše slike oči prihodnosti? Novo prihaja. Vedno je in vedno bo neizbežno prihajalo nasproti. Čas mineva vse hitreje. Zelo čutim, da je na Zemlji vse materialno prostovoljno vpreženo v privid večnosti. Tako kot premine vsak nov dan in se na nebu prižigajo zvezde, se vsak dan prebudijo tudi moje slike. Sem tkalec sanj, že nekaj časa povezan z računalnikom. Vse nevsakdanje in posebno privlači moje zanimanje. Ni pa vse, kar je novo, tudi navdušujoče. Tako sem nekoč svoje rokodelsko orodje, zračni čopič in papir, nadomestil z računalnikom. Elektronsko art pisalo pa je postalo podaljšana roka mojega ustvarjanja. Priznavam sozvočje znanja »bogov« tehnologije in lastne iznajdljivosti ter umetniške kreativnosti. Če omenim še besedo »kič«, ki sama po sebi nosi naboj in vsebino vročega čustva brez protiuteži hladnega uma (zato se je tudi racionalisti tako izogibajo in bojijo ter negativno etiketirajo, ker jim je tuja in nerazumljiva, ker jih dreza v njihovo deficitarno nevralgično točko), ostane beseda neškodljiva in premalo pripovedna, da bi se z njo ubadal. Sentimenti, ki so iztrgani iz čustvenega konteksta in izven območja intime, so iracionalni in jih zato z razumom ne moremo dojeti. Lahko se jim čutno približamo, vendar to še zdaleč ni isto. Sem suveren v svoji samoti in, če me ustvarjalna nagnjenja pripeljejo do roba takšnih vprašanj, mi je glede tega popolnoma vseeno. Naj spet ponovim: tisti, ki ustvarja, ima vedno prav! Opazovalci ne moremo z distance oceniti iskrenosti umetnikovega doživljanja. Leonard Rubins mi ponuja dlan, spomin na duhovna doživetja in sanje o svetlobi vesolja. Ste človek, ki si upa, predvsem pa se izpostavlja v vednosti, da je prihodnost na njegovi strani. Ste ob svojih slikah našli mir? V moji duši ni spokoja. Tako rad bi bil ta, ki še nisem! A kdo sem? Zato skozi slike nagovarjam tebe in sebe. A naš resnični mir ni od tega sveta in Matrica našega univerzuma ne spletkari z lastno kreacijo. Ono je moje življenje in smrt v enem. Ali naj se izrazim mistično? "Gloria Dei intacta est". (Veličina stvarnika je nedotakljiva.) Iz tega sledi "formula": Gloria Deo, et in Domino inferi, et in Terra Vita hominibus. ... Om shanti, shanti ... Vaša spletna stran (www.leonardrubins.com) ima mnogo predalov. V enem izmed njih je tudi predal, namenjen skrivnostnemu dojemanju Stvarnika. Zaviti v liste barv in v mističnost nikdar do konca razumljenega božjega načrta živite realni svet. Je v simboliki Leonard Rubins osmislil izkušnjo lastnega življenja? Poglejte, če se bojim pogledati v temo in minljivost, če živim nevreden svetlobe ter svobode onkraj oblakov in mavric, mi je živeti zaman. Vrata raja so zaprta bitjem praznih rok in hladnih src. In ni jim videti povratka domov. Tudi obseg lastnih hrepenenj zaobjemam v slikah brezčasovno, ko pravim, naj se razprejo mi krila, da se dvignem visoko, se osmislim in odpotujem po svetlobni poti. ... In kljub vsemu sem le slehernikova nevsakdanja izpoved. Poleg ustvarjanja zgodb v slikah se ukvarjate tudi z oblikovanjem znamk, knjižnih ovitkov, spletnih strani in še marsikaj bi se našlo. Sporočilnost, ki je dokazana in povedna, je učinkovita tako na znamkah in knjižnih ovitkih kot tudi na vaši spletni strani, ki je v nastajanju (www.star-borne.com). Vas pri tem delu vodi misel na lepši svet in boljšo prihodnost? Gojim sanje o Zelenem planetu in otokih Luči. Nenazadnje, življenje je in bo vedno našlo pot. Tako ali drugače. Spoštujem to. Nekoč in nekje vsak preda vse ter se raztopi v celoti. Ustvarjate v Vrbi na Gorenjskem. Z veliko družino živite torej polno in srečno, predvsem pa umetniško življenje? Da! To je slehernikov ideal. Kljub vsemu se sprašujem, kaj vse bi naredil za izkušnjo vreče dolarjev, Nove Zelandije, Matterhorna … in Bora Bore. In vendar, izpolnjeno živim, ko potujem skozi temačne gozdove ali vzpenjajoč se v višave gora, vse tja do bližine gorskih duhov ... hrepeneče. A kako kruta postaja modrost, ki ne obrodi sadov modrijana? Na vse to mi odgovarja moje lastno bivanje v toplem objemu našega planeta. Hvala za odgovore, Leonard Rubins. Naj naš Planet postane prijeten dom bralcem, predvsem pa naj se izpolni vaša velika želja – VIDETI in DOŽIVETI ga VSEGA. Vprašanja je pripravila: pisateljica SONJA KORANTER PS.: Umetnik bo hvaležen za vsako informacijjo v zvezi z možnostjo priprave razstave njegovih slik. E-pošta: leonard@siol.net