|  
Ko se rodi nov èlovek, je veè ali manj že podoben staršem. Z rastjo se samo še poveèuje njegova podobnost s starši. Ko odrašèa, poèasi pridobiva vse lastnosti odraslega èloveka. Ko gledamo naše fotografije iz mladosti, se hitro prepoznamo, èeprav je naš izgled malo drugaèen, kot tedaj, ko odrastemo. Na sliki iz otroštva smo manjši, velikokrat pa imamo drugaèno tudi barvo las. Vendar smo si kljub temu podobni od rojstva.
Za razliko od èloveka, pa mnoga odrasla živa bitja niso podobna svojemu mladostnemu izgledu. Velika skupina mladih živali se v dobi otroštva bistveno razlikuje od svojega izgleda, ko odrastejo. Žabe, raki, muhe in ostale žuželke pa so v mladosti popolnoma drugaèni, kot potem ko odrastejo. In imajo tudi drugaène navade. Žuželke svojo mladost preživljajo kot lièinke. Ko se lièinke izležejo iz jajèec, zaèno zelo veliko jesti in ustvarjajo velike kolièine hranljivih snovi, ki bodo služili kot rezerva za dneve, ko se bodo zabubili. Lièinke žuželk se veèkrat preobleèejo, oz. preobrazijo, vendar pravo odlaganje maske nastopi v stadiju, ko so zabubljene.
Razvoj metulja prikazuje eno od najlepših metamorfoz , kar jih lahko vidimo v naravi. Spremljamo lahko preobrazbo metulja.
Lièinki metulja pravimo gosenica. Ta ima glavo s tremi pari oèes, èeljusti so sposobne gristi in èlenkasto, èrvu podobno telo. Pred preobrazbo postaja vedno bolj nemirna, plazi se naokoli in preneha se hraniti. Išèe primerno mesto, kjer se bo zabubila. Najveèkrat se obesi na vejico kakšnega drevesa.
Poèasi zaène okoli sebe presti bubo iz svile, ki dokaj hitro postane trda. V njej se razvijajo tkiva in organi bodoèe odrasle živali.
Buba zaène spreminjati barvo in postaja vedno bolj podobna odraslemu metulju. Ima obliko glave, telesa, zadka in poèasi se oblikujejo tudi krila.
Ko metulj zapusti bubo, je sposoben leteti takoj, ko se mu posušijo krila.

Sedaj je odrasla žival. Popolnoma je drugaèen od gosenice. Njegova glavna naloga ni veè iskanje hrane, ampak iskanje partnerja. Razmnoževanje je osnovna naloga odraslih metuljev. Mnogi odrasli metulji nimajo ust in se sploh ne hranijo. Samci žive samo tako dolgo, da najdejo in oplodijo samico. Samice živijo nekoliko dlje, ampak samo tako dolgo, da najdejo primerno mesto za odlaganje jajèec iz katerih se bodo razvile mlade lièinke. Ko položijo jajèeca v vodo ali v zemljo, tudi samice poginejo. Za razliko od èloveka, so metulji dolgo otroci in kratkotrajno odrasli.
|
Metuljev ples v maski
Prispeval/a: Anonymous dne nedelja, 2. februar 2003 @ 13:01 CET
Utrip notranjih kril
En sam utrip
metuljevih kril,
vpliva na vesolje,
en sam tvoj dih,
prežet za mir,
povzroèi spremembo,
tvoje slabe volje
in ti
ki ne verjameš v niè,
me sprašuješ
o stiku z realnostjo?
»Man be real«
Ozavesti dih,
takrat spoznaš,
notranjih kril utrip,
takrat spoznaš
to notranje vesolje,
izvir notranjega veselja
Stojan Svet
Metuljev ples v maski
Prispeval/a: Igor Petek dne nedelja, 2. februar 2003 @ 17:07 CET
LP harry
---
Harry
Metuljev ples v maski
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 8. maj 2004 @ 16:27 CEST
Metuljev ples v maski
Prispeval/a: titanic dne sobota, 8. maj 2004 @ 16:33 CEST
Metuljev ples v maski
Prispeval/a: alenkamuri dne sreda, 12. maj 2004 @ 23:39 CEST
Mislim, da sploh ne osnovna in nic bolj osnovna naloga kot pri cloveku in drugih bitjih - nekateri ste že ugotavljali, da clovek nima samo naloge ploditi in mnoziti se.
Razmnoževanje je le sistem za ohranjanje vrst in tudi metuljev, ki pa imajo sami bogsigavedi katere in koliko namenov. Naj spomnim samo na tisti matematicno dokazljivi fenomen, da en sam utrip metuljevih kril na enem koncu planeta na drugem koncu lahko povzroci orkan. Tista najbolj vsakdanja naloga metulja pa je, da meni polepsa dan, ko ga vidim igrati se s soncem v vetru.
Marcelina