Po iznajdbi rentgenskih žarkov leta 1895 se je na znanstvenem področju začela invazija raziskovanj za novimi, boljšimi žarki.

Leta 1903 je francoski fizik Rene Blondlot izdal novico o svoji iznajdbi novih žarkov, imenovani N žarki.


Blondlot je uporabil lečo in prizmo iz aluminija za merjenje barvnega sevanja mnogih živih bitij.

Nedolgo po tem je Blondlot postal svetovna zvezda fizike in cel svet je hitel na novi trg, imenovan trg N žarkov.

Po letu dni, pisalo se je 1904, je na obisk k Blondlotu prišel znanstvenik višjega kalibra, Američan Robert Wood. Po daljšem pogovoru ga je Wood zaprosil za krajšo prezentacijo delovanja N žarkov. Blondlot je pristal, a ga je sredi prezentacije Wood prekinil. Slednji je namreč umaknil aluminijsko prizmo, kar seveda pomeni, da je tovrstnega merjenja z N žarki konec. Blondlot je tebi nič meni nič preprosto nadaljeval brez strukture za merjenje N žarkov. To je obenem pomenilo, da je šlo za potegavščino, saj je Blondlot edini na svetu videl N žarke.

Po Woodovi vrnitvi v ZDA je revija Nature objavila kontekst z Woodovim zapažanjem v Blondlotovem laboratoriju, nakar so se ukinile vse raziskave v smeri iskanja N žarkov.