iz knjige Sufijske zgodbe modrosti v prevodu Evalda Flisarja

Knjiga kot predmet

Sulaiman Halabi je imel na tleh debelo knjigo, ki je zadrževala vrata, da se ne bi zaprla.
Resnoben in vseveden obiskovalec, ki ni poznal Halabijevih navad, se je ob vstopu sklonil, da bi jo pobral.
»Pustite jo na tleh,« je rekel Halabi.


»Takšno nespoštovanje do knjig je nevredno človeka, ki sodi v vrste Modrih,« je rekel obiskovalec.
Sulaiman je odvrnil: »Še bolj nevredno je predstavljati si, da je treba knjigo, ki se zdi nekaterim koristna, vsiliti tudi drugim, ne glede na to, ali jim ustreza ali ne. Še več kot nevredno pa je, če človek ne ve, da je mogoče posredovati znanje tudi na nevsakdanji način.«