Pravi kostanj je jesenska poslastica, èe se ga prenajemo, pa slabo vpliva na naše zdravje.

Divji kostanj je postal priznana zdravilna rastlina sredi 19. stoletja.

Pravi kostanj je jesenska poslastica, èe se ga prenajemo, pa slabo vpliva na naše zdravje.
Kostanj napenja, znano pa je tudi, da povzroèa trebušne krèe, zato naj ga ne bi jedli ljudje z žolènimi kamni in noseènice. Tisti, ki imajo težave z želodcem in obèutljivo prebavo, naj pazijo pri kolièini zaužitega kostanja.



Divji kostanj je postal priznana zdravilna rastlina sredi 19. stoletja. Njegovo skorjo so uporabljali kot nadomestek za kininovo skorjo pri vroèiènih obolenjih, malariji, driski in kožnih boleznih.

Pri sonènih opeklinah, ozeblinah in ranah, ki se slabo celijo, uporabljamo zavretek iz pol èajne žlièke posušenega lubja.

Liste (vsebujejo flavonoide, èreslovine in vitamin C) so uporabljali proti kašlju, tudi oslovskemu, bronhitisu, astmi, revmatizmu itd. Èaj lahko kuhamo iz svežih ali posušenih listov divjega kostanja. Vzamemo eno èajno žlièko listov in poparimo s pol litra vroèe vode. Pustimo stati 15 minut, precedimo in sladkamo s kostanjevim medom. Enako pripravimo èaj iz cvetov kostanja.

Kostanjevo seme vsebuje escin. Ta zmanjšuje poškodbe kapilar in krepi njihove stene, izboljša bolezenske znake pri težkih nogah, obèutku napetosti v nogah, vnetju krènih žil itd. V ta namen uporabljamo gotove pripravke iz semen kostanja, ki se dobijo v lekarnah.

Tonik za nego nog s krènimi žilami si lahko pripravimo doma. Dvajset svežih divjih kostanjev drobno narežemo ali nastrgamo in prelijemo z litrom 70 odstotnega etanola. Po dveh tednih tekoèino precedimo in jo lahko hranimo dalj èasa. Iz nje delamo obkladke za noge, vendar jo pred uporabo razredèimo z enako kolièino vode.