Članki o mojem znanstvenem delu
BioSepat: Bioterapija(bioenergija), Akupresura, Refleksna masaža

Bioterapevt Šepat Stjepan   tel 041 726 084   email: stjepan.sepat@zg.htnet.hr

Članki o mojem znanstvenem delu
. Celice ubogajo njegove misli
. Znanstveno sodelovanje

. Z mislijo nad rakaste celice
. Znanstveno mnenje

. Vplivi nekonvencionalnih energij na humane celice in vitro
. Zdrave celice preživijo,Terapija in rak

Z rokami počasi drsi ob telesu ženske, ki stoji pred njim sredi sobe na Viču v Ljubljani. Roke dvigne nad njeno glavo in jih počasi spušča ob njenem telesu. Ponovi enkrat, dvakrat, minuta dve minuti, štiri minute... In zdravilska seansa je končana. Gospa Anka B., 57 letna upokojena računovodkinja, ki jo je Stjepan Šepat ta torek, le ob torkih dela v Ljubljani, petič obdaril z energijo oziroma z informacijo, je zadovoljna in srečna. Zaenkrat ji ni treba na operacijo ščitnice. In počuti se izvrstno.

Stjepan Šepat bi lahko našteval in predstavljal ljudi, ki so bili deležni njegovepomoči, v nedogled. Vzrok našega obiska pa je stavek: Moje 17 letne izkušnje so ovrednotene z znanstvenimi poskusi na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

O milanskih poskusih z bioenergetiki, merjenju aver in diplomah, ki naj bi jamčile za energijo lastnikov diplom, nismo pisali. Zanimal pa nas je Stjepan Šepat, ki te diplome nima, pač pa lahko pokaže, s fotografijo izpod elektronskega mikroskopa, kako lahko vpliva na vodo, vino... In fotografijo mrtvih tumorskih celic, ki so mrtve zato, ker je tako hotel on.

Stjepan Šepat lahko tumorske celice v petrijevki, posodi za gojenje poskusnih celic, uniči s svojo voljo, z informacijo, kadar koli. Dovolj je, da se z njimi ukvarja štirikrat po tri, štiri minute in tumorske celice se prenehajo deliti. Še več, pod mikroskopom in na fotografijah teh celic se pogosto pojavi nekaj zelo nenanavdnega: umrle celice imajo namesto enega po dva ali tri jedra.

RASTLINA SE JE ODZVALA

"Bilo me je strah, kar precej strah, ko sem spoznaval, kako učinkovito lahko delujem na ljudi. Hotel sem vedeti, kaj je tisto v meni, kar vse to povzroča. To bi rad pojasnil predvsem sebi, da bi lahko zrl ljudem v oči in jim razložil, od kod in kakšna je ta moč..." Take misli so moža z nenavadnimi sposobnostmi pripeljale k nemškemu biofiziku dr. Fritzu A. Poppu, znanemu predvsem po dokazih, da celice vseh živih bitij oddajajo biofotone in da se ti obnašajo podobno kot valovanje listja v vetru. Biofotoni ustvarjajo okrog živega bitja nekakšno polje, ki valovi ob vsem telesu in odločilno vpliva na vsa biokemična dogajanja v njem.

"Na inštitutu za biofiziko v Sieglbachu je dr. Fritz A. Popp predvidel, da se bo moje delovanje na ljudi dalo dokazati na rastlinah. Na ljudeh se namreč kaj takega z neko objektivno metodo ne da meriti. Predvsem zato, ker ne vemo, kaj naj sploh merimo. Ker ne vemo, s čim delujem.

V začetku je bila to prav gotovo neka vrsta energije, zato se še vedno uvrščam med bioenergetike, čeprav danes ne vplivam na žive organizme pretežno z energijo, marveč z informacijo. Če bi deloval le z energijo, bi me to preveč izčrpalo..."

Profesor Popp je predlagal, da bi rastlino uporabili kot biološki senzor, da bi tako posredno ugotovili učinke delovanja misli oziroma pošiljanje Šepatovih informacij:

"In sva poskusila, kako se rastlina odziva na moje vplive. Meril je sicer električne impulze, a ne moje, pač pa impulze, s katerimi se je rastlina odzivala na delovanje iz mojih možganov. Na rastlino nisem mogel delovati neposredno, saj ni bila v stiku z menoj. Zaprta je bila v drugi sobi, v neki aparaturi. Preden so jo odnesli, sem si jo ogledal, dr. Popp mi jo je pokazal. Ko so jo odnesli in so jo postavili v kovinsko posodo, smo počakali, da se je prilagodila na temo in temperaturo, na okolje, da se je umirila. Saj je doživela šok, ko so jo prenesli v medeninasto posodo in vse skupaj še privili. Notri so bili senzorji, ki so merili električne impulze, te minimalne impulze, ki jih je oddajala rastlina, odgovore te rastline. Ko se je na osciloskopu pokazalo, da je rastlina umirjena, sem prišel na vrsto jaz. Dr. Popp mi je rekel, naj sedaj na kakršen koli način, kakor sam vem in znam, delujem na njo, da vidimo, ali se odziva. Jaz sem mislil na njo, da mora... praktično sem ji v mislih povedal, da mora reagirati na moje misli, da moramo videti, da se odziva. In je odreagirala. Nato sem ji rekel, naj se preneha odzivati, pa naj se spet odziva. In se je tako obnašala. Delali smo kakih deset dni. In kaj sem tam ugotovil? Nič nisem ugotovil, skoraj nič. Le to, da ljudem ne lažem, da imam sposobnosti, da lahko miselno delujem na živo bitje. V tem primeru je bila to rastlina in je bil placebo učinek povsem izključen. To je bila prva objektivna potrditev in začelo nas je zanimati, ali lahko delujem na tumorske celice. Pri profesorju Poppu smo naredili tudi tri pokuse na tumorskih celicah. Preizkušali smo direkten vpliv misli na tumorske celice. V kovinsko posodo, v kateri smo merili odzivnost rastline, smo dali tumorske celice. Z nekim citostatikom smo lahko pobili polovico celic. Ko pa sem jaz začel delati s temi celicami, so se začele dogajati neverjetne stvari, ki jih ljudje, ki so sodelovali ob poskusu, niso mogli verjeti. Če naj bi bilo število propadlih celic 50, se je na inštrumentu, ki je štel te celice, pokazala številka 2.500, torej je bilo namesto 50 pobitih 2.500 celic. Niso mogli verjeti. Nihče ni vedel, za kaj gre. Potem so zamenjali del računalnika; menili so, da sojno opremo nekaj ni v redu. Pa smo poskusili znova. Vse se je ponovilo. Rekli so, da imajo za pet let dela, da to razvozljajo. Niso mogli razumeti, kaj se dogaja in še do danes ni pojasnjeno, kaj se je dogajalo. Celice so propadale povsem brez citostatikov, samo jaz sem jih obdeloval z mislimi. To, kar zdaj raziskujemo, se je dogajalo tudi tedaj. Dogajali so se, gledano s stališča uradno znanega, absurdi. In nismo vedeli, kaj bi. Poskuse smo nekajkrat ponovili. Celice smo barvali in ugotavljali odstotek umrljivosti, preštevali smo mrtve celice. V povprečju sem z mislimi uničil 82 odstotkov obolelih celic…"

AVRA NI DOKAZ

Stjepan Šepat je odšel iz Nemčije in vso stvar razložil v Ljubljani na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete:

"Tu sem začel delati z večjim navdušenjem, saj sem se prepričal, da je to prava pot. In od takrat sem prenehal z vsemi drugimi meritvami. Poskušali smo s Kiriljanovo tehniko, pa to ni nič. Ugotavljali smo, da se avra spreminja v odvisnosti od vlage. Roke sem imel suhe, pa malo vlažne, pa mokre... in avra je bila vedno drugačna. In tedaj smo prišli do zaključ'ka, da je vlaga, ki je okrog roke, vplivala na velikost avre. Saj se dela s 30.000 volti in vlaga je odličen prevodnik. Če je bila roka malo vlažna, je bila avra velika, če sem imel zelo suhe roke, avre sploh ni bilo, in če sem imel zelo močno vlažne roke, mokre, je spet ni bilo, ker je bila prevodnost prevelika.

Opravil sem veliko meritev, pa upam, da vse te meritve niso prave. Če danes govorimo o bioenergiji, informaciji, še vedno ne vemo, kaj je to. Jaz se še vedno držim tega, da nihče ni mogel narediti voltmetra, preden so odkrili elektriko. Če danes merimo bioenergijo oziroma moč misli, je prav tako, kot da bi z vedrom meriti električno energijo. Saj merimo nekaj, za kar ne vemo, kaj je. Zanesljivo lahko merimo le posredne učinke mojega delovanja. To lahko izvedemo znanstveno; pod enakimi pogoji dobimo vedno enake rezultate."

Ti rezultati pa so nedvoumni. Če Stjepan Šepat tumorskim celicam, torej transformiranim celicam, ki jih gojijo v plastičnih posodicah, nameni smrt, jih ta doleti. Netransformiranim, torej zdravim, pa le zavre rast. To je potrjeno. Kaj pa se zgodi v organizmu ljudi, ki mu za nekaj minut v mislih poveljuje Stjepan Šepat, ne ve nihče.

Medtem ko kontrolne transformirane celice propadajo zelo počasi, komaj opazno, pa celice, ki jim "ukazuje" Stjepan Šepat, umirajo naglo. V času štirih zaporednih Šepatovih obdelav propade le kakih dvajset odstotkov kontrolnih celic (fotografija zgoraj), obdelane pa propadejo skoraj vse, njihova delitev je končana (spodaj). Zanimivo pa je tudi, da pred smrtjo obdelane celice postanejo večjedrne, zelo pogosto imajo tri jedra (v krogu).

**********
Stjepan Šepat in dr. Bratko Filipič sodelujeta že četrto leto in skupaj načrtujeta nadaljnje raziskave, da bi pojasnila, zakaj transformirane celice podležejo Šepatovim miselnim sporočilom. Ali zaradi nekroze ali zaradi navodila, ki jim ga vsadi.
**********

TRANSFORMIRANE UNIČI; NETRANSFORMIRANE ZAVRE

Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je mikrobiolog dr. Bratko Filipič že pred petimi leti zastavil poskus, s katerimi je na posreden način, z ugotavljanjem preživetja oziroma propada zdravih in bolnih, netransformiranih in transformiranih celic, kot se temu reče v jeziku na inštitutu, dokazal vpliv delovanja Stjepana Šepata na celice v laboratorijskih pogojih.

"Poskus smo opravljali s celicami HELA in HEF. HELA celice so rakave celice ustja materničnega vratu, to so transformirane celice. Celice HEF so humani diploidni fibroblasti, torej netransformirane celice. Obe vrsti celic je Šepat obdeloval s tako imenovano metodo polaganja rok. Po njegovi obdelavi smo celice tripsinizirati, jih ločili med seboj, in šteli mrtve in žive celice. Pri transformiranih celicah je bilo po četrti obdelavi med 80 in 90 odstotkav mrtvih celic, pri netransformiranih celicah pa skoraj ni bilo mrtvih celic, Šepatov tretman je v glavnem zavrl njihovo rast; ni pa jih uničil.

Poskušali smo ugotoviti tudi naravo Šepatovega delovanja in smo celice zaprli v jeklene tulce, ki so prepreka za vsa elektromagnetna valovanja. A tulec učinka ni zmanjšal.

Zanimivo pa je tudi pojavljanje dveh ali treh jeder. Transformirane celice, ki propadejo zaradi bioenergetikovega delovanja, še pred propadom ustvarijo še po eno ali dve jedri, tako, da so mrtve večjedrne. To sodi med izjemne pojave, in vitro to tahko povzroče stresorji; sprememba toplote, količine kisika, električni tok, elektromagnetno polje... Morda Šepat direktno vpliva na mehanizem celične delitve. V nadaljevanju poskusov bomo skušali ugotoviti, ali gre le za nekrozo ali za apoptozo, programirano celično smrt.
Poskus na celicah ne daje odgovora, kaj deluje na njih. Bioenergetiki imajo zelo različno "moč". Ne vemo, ali bioenergetik generira informacijo, jo ustvarja, ali pa jo le od nekje zajema in zgoščeno usmerja oziroma posreduje celici.

Nadaljnji poskusi bi bili smiselni na miših. Lahko bi poskusili delovati na mišji sarkom, da bi videli, kako vse to deluje v živo, izven laboratorijskih posodic.

V laborotoriju, torej in vitro, pa bi bilo smotrno ugotoviti, kako Šepat deluje na DNA, če lomi kromosome.

Načrtujemo nov poskus, da bi ugotovili, kako njegova, pogojno recimo temu energija, deluje na kolonije celic. Na podlagi dejstva, da pod vplivom Šepatove energije transformirane celice propadejo, lahko pričakujemo, da bo ta energija negativno vplivala tudi na rast teh celic v kolonije, v katerih je združeno trideset do petdeset celic.
Dr. Bratko Filipič načrtuje nove poskuse, ki naj bi odgovorili na vprašanja o vplivu Šepatovih misli na kromosome, pa na rast transformiranih celic v gručah.

Grafikon ponazarja preživetje transformiranih, torej tumorskih celic. Po treh obdelavah Stjepena Šepata je večina celic propadla (in pred tem ustvarila še eno ali dve jedri), kontrolna skupina celic, ki je živela v enakih pogojih, a je Stjepan Šepat ni obdetal z mislimi, pa kaže normalno stopnjo preživetja...

GRAF

Z mislijo nad rakaste celice    
vir: 17.03.99 7D Avtor: Simona Kolar

"Ali je energija ali je informacija, je pravzaprav vseeno. Pomembno je, da to nekaj obstaja in da ljudem pomaga," pravi bioterapevt Stjepan Šepat iz Sevnice, ki znanstveno dokazuje svoje zdravilske sposobnosti.

Stjepan Šepat je v petih letih poskusov z dr. Bratkom Filipičem z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete v Ljubljani dokazal, da lahko vpliva na rakaste celice. Celo več, s polaganjem rok je spodbudil apoptozo. V celicah se je pojavilo še eno ali dve jedri, to pa je povzročilo njeno samouničenje. Rakaste celice so med poskusi zaprli tudi v jeklene tulce, da bi preprečili vsa elektromagnetna valovanja, vendar tulec učinka ni zmanjšal. "Celice smo izbrali zato, ker se na njih ne da vplivati s hipnozo ali sugestijo, in tako smo izključili placebo učinek, ki ga radi pripisujejo alternativnim metodam zdravljenja," razlaga bioterapevt Šepat,ki je v laboratoriju, pred znanstveniki, dokazal, da ima zdraviteljske sposobnosti. "Kaj deluje, zaenkrat še ne vemo. Čeprav govorimo o bioenergiji ali informaciji, še vedno govorimo o nečem, za kar ne vemo, kaj je. Sicer pa to ni najbolj pomembno. Znanost še danes nima natančne definicije elektrike, pa jo vsi s pridom uporabljamo." Tistemu, kar zdravi, sam reče neke vrste informacija in ne energija. To tezo naj bi dokazal v enem izmed naslednjih poskusov. "Bilo me je strah, ko sem spoznaval, kako učinkovito lahko pomagam ljudem. Hotel sem vedeti, kaj je tisto v meni, kar ljudi ozdravi. To sem želel razjasniti predvsem sebi, da bi lahko brez slabe vesti zrl ljudem v oči in jim razložil, od kod in kakšna je ta moč," opisuje Šepat željo po znanstvenem dokazovanju svojih sposobnosti. Prvič je dal svojo energijo pod drobnogled nemškemu biofiziku dr. Fritzu A. Poppu v Sieglbachu. "Dr. Popp je predlagal, da bi poskusili učinke na rastlinah. Meril je električne impulze, s katerimi se je rastlina odzivala na delovanje mojih možganov. Na rastlino sem deloval posredno, saj je bila zaprta v kovinski posodi in v sosednji sobi. Mislil sem nanjo, pravzaprav sem ji v mislih zapovedal, da mora reagirati na moje misli, da želim videti, kako se odziva. In se je odzvala. Nato sem ji ukazal, naj ne reagira, in ni. Po desetih dneh dela sem ugotovil, da ljudem ne lažem. Sposoben sem miselno delovati na živa bitja." Z nemškim znanstvenikom je opravil še tri poskuse na tumorskih celicah, ki so jih z nekimi preparati uspeli petdesetodstotno uničiti. "Z mojim tretmajem je bilo v petih minutah uničenih 82 odstotkov celic. Propadle so brez citostatikov zaradi mojih misli. S stališča znanosti se je zgodil čudež." Poskuse so večkrat ponavljali in ugotavljali odstotek uničenja tumorskih celic. V povprečju je Stjepan Šepat z mislimi uničil dvainosemdeset odstotkov obolelih celic. Možnost, da ima te sposobnosti vsak človek, so prav tako izključili v laboratoriju, kjer celice na misli drugih niso reagirale.

Kontrolne rakaste celice

Rakaste celice po četrtem Šepatovem tretmaju, ko so že skoraj vse propadle; njihova delitev je končana. S prostim očesom je mogoče
videti, da celice pred samouničenjem postanejo večjedrne, zelo pogosto imajo tri jedra.

Zdravi z informacijo

Domov se je vrnil brez dokazov na papirju, a z vedenjem, da ima v sebi nekaj, s čimer lahko pomaga ljudem. Svoje osemnajstletne izkušnje je želel oplemenititi še z znanstvenimi poskusi na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete. Ugotovitve mu dajejo še dodatnih moči in notranje motivacije za nadaljnje poskuse. Če bi za poskus bilo dovolj denarja, bi zdravil mišji sarkom in opazoval, kako njegova metoda zdravljenja učinkuje v živo, izven laboratorijskih posodic.

"Najbolj sem zadovoljen, če rešim človeka hudih bolezni in bolečin: Žal pa ne morem vsem pomagati. Moje zdravljenje ni vsemogoče," pravi Stjepan Šepat, bioterapevt iz Sevnice.

"Kaj se pod vplivom moje informacije dogaja v Ijudeh, ne ve nihče. Čeprav pri zdravljenju uporabljam roke, da dosežem boljši stik z osebo, zdravim z informacijo. Iz svojih možganov podzavestno pošiljam napotek v možgane človeka, kaj naj storijo, da si bo organizem opomogel in ozdravel. Vsaka celica, vsak organ je pod kontrolo možganov ki imajo program, po katerem delajo. Ob bolezni pa pride v nekem delu možganov do kaosa, ki povzroči mutiranje celic in s tem bolezni. Možgane je treba izzvati, da najdejo pravi program ter spodbudijo imunski sistem, da uniči rakaste celice ali spremeni obolele v zdrave. Da to ni le sugestija, smo dokazali z rakastimi celicami v laboratoriju." Človeku, ki mu pomaga, Šepat nameni samo svoje misli. Pacienti pa na to različno reagirajo: nekateri se začno premikati naprej ali nazaj, drugi se potijo, postaja jim slabo, pri nekatedh pride celo do kolapsa. "Na te posledice ne morem vplivati," pravi Šepat, ki včasih domneva, da je le prevodnik neke višje sile.

Diagnoz ne postavlja

Sam zase pravi, da ni čudodelnik, čeprav je pomagal že mnogim, tudi na smrt bolnim. Zdravi fizične in psihosomatske bolezni, pomaga tudi pri neplodnosti, težavah z depresijo in astmo. Ponavadi je potrebnih pet do deset terapij, dolgih petnajst do dvajset minut. "Najbolj sem zadovoljen, če rešim človeka hudih bolezni in bolečin. Žal pa ne morem vsem pomagati. Moje zdravljenje ni vsemogoče. Tistemu, ki ima zaradi raka že uničene življenjsko pomembne organe in je nad njim uradna medicina že obupala, lahko le še lajšam bolečine in poskrbim za človeka vreden preostanek življenja." Šepatova bioterapija je pomagala petinosemdesetim odstotkom njegovih pacientov, petdeset odstotkov jih je povsem ozdravelo, petindvajsetim pa se je stanje bistveno izboljšalo. "Petnajstim odstotkom ljudi nisem mogel pomagati, bodisi ker so prišli prepozno bodisi zaradi njihove karme."

Šepat ob ponedeljkih zdravi v Brežicah, ob torkih v Ljubljani, ob sredah in Mariboru, ob četrtkih pa v Žalcu. Diagnoz ne postavlja. "Opiram se na medicinsko diagnozo ali na težave, ki mi jih opišejo ljudje. Vztrajam pri paralelnem zdravljenju uradne in alternativne medicine."

Znanstveno mnenje

Na inštitutu za- mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je dr. Bratko Filipič že pred petimi leti zasnoval poskus, s katerim je dokazal vpliv delovanja Stjepana Šepata na celice HELA- rakaste celice ustja materničnega vratu. "Ob direktnem tretiranju celic s polaganjem rok pride do značilnih sprememb, in sicer propadanja celic s številom tretmajev. V predhodnih poskusih smo ugotovili, da zadostuje že čas 2 do 3 minut pri sobni temperaturi. Po četrtem tretmaju so celice praktično povsem propadle. Značilne morfološke spremembe po polaganju rok so vidne predvsem v pojavljanju večjedrnih tvorb in degeneraciji celic, ki nato napreduje do popolne destrukcije celice," je v svoji študiji z naslovom Vpliv bioenergije na celice Hela in vitro zapisal dr. Bratko Filipič.

Vplivi nekonvencionalnih energij na humane celice in vitro
BRATANIČ J., FILIPIČ B.*, ROZMAN S.
***Inštitut za Mikrobiologijo, Medicinska Fakulteta, 61105 Ljubljana, Slovenia.
**BIA d.o.o., Teslova 30, 61000 Ljubljana, Slovenia
v sodelovanju s:
ŠEPAT S. Bioenergetik, 41000 Zagreb, Hrvaška

V opravljenih poskusih so avtorji preučevali vplive nekovencionalnih energij, ki jih ne moremo determinirati kot elektromagnetna polja na kulture človeških celic v pogojih in vitro. Uporabili so: Humane netransformirane celice (HEF) in transformirane celice HeLa. Celice so izpostavili vplivu dveh bioenergetikov (Š.S.,P.R.). Za primerjavo pa še 1,2 in 3D EMF. Dobljeni rezultati kažejo na različnost vpliva bioenergije na netransformirane in transformirane celice. Le-ta zavira rast transformiranih celic, ki jih v nadaljevanju ubije (po tretjem tretmaju). V kontrolnih poskusih smo transformirane celice (HeLa) zaprli v aluminijaste tulce in jih izpostavili bioenergiji in sicer za 5 in 30 minut, na blizu in v istih pogojih na razdaljo (cca. 5-8 m). Netransformirane celice kažejo samo spremembe v hitrosti rasti po izpostavitvi bioenergiji. Glede na vrsto efekta lahko vidimo korelacijo z 1D EMF.

KLJUČNE BESEDE: Nekonvencionalne energije, "bioenergija", elektromagnetno polje (EMF), humane netransformirane celice, humane transformirane celice, biološki vplivi in vitro.

UVOD

Pri preučevanju bioloških vplivov šibkih ne-ionizirajoćih sevanj so gotovo najpomembnejši načini njihovih meritev. Gre za tehnologijo fizične izvedbe meritev. Ko gre za zelo nizke energije, je praktično izvedljiva samo indirektna meritev prek biološkega efekta na celice in/ali organizme. Ne glede na uradno priznanje šibkih ne-ionizirajočih sevanj pa moramo kljub temu upoštevati tudi realnost obstoja t.i. nekonvencionalnih energij, ki jih zaenkrat še ne znamo izmeriti. Pomembno mesto med njimi gotovo zavzema tudi bioenergija, ki je že vrsto let znana in uporabljana (čeprav samo izkustveno) tudi v terapevtske namene. Možna razlaga efektov posameznih bioenergetikov leži v njihovi sposobnosti "komunikacije" s pacienti prek "pretoka energije/informacije". V principu lahko govorimo o podobnostih s fenomenom hipnoze. Pričujoče raziskave imajo za cilj primerjavo med efekti, "bioenergije" in šibkimi ne-ionizirajočimi sevanji (1,2 in 3D) na proliferacijo in morfologijo humanih netransformiranih in transformiranih celic v pogojih in vitro.

MATERIAL IN METODE
Celice: V predstavljenih poskusih so avtorji uporabili dve vrsti celic: humane netransformirane (HEF) in transformirane (HeLa). Celice so gojili v _____ z dodatkom _____ in antibiotikov. Za poskuse tretiranja celic z bioenergijo oz. EMF (1,2, oz. 3D) so bile le-te kultivirane v majhnih posodicah do konfluentnosti. V samem poskusu so bile celice izpostavljene t.i. metodi "polaganja rok" za 30 minut. Tretiranje je bilo ponavljano v tedenskih intervalih (5-krat). Vzporedno smo celice dali v aluminijaste tulce in jih tretirali za 5 oz. 30 minut iz bližine in na daljavo (5-8 m). Tretma je potekal 5-krat, enako kot v prejšnjih poskusih. Tretiranje z "bioenergijo" je potekalo v istih pogojih kot v poskusih z EMF (1,2 oz. 3D). Tu je šlo za moč polja 20 pT pri 50 Hz. Čas stimulacije je bil 4 x 1 uro/ teden.
Analiza celične kinetike: Po izpostavitvi celic "bioenergiji" oz. EMF smo določali njihov vpliv na proliferacijo celic prek izračunavanja rastnega indeksa (RI) in morfologije celic (fiksacija in barvanje celic ter analiza pod svetlobnim mikroskopom). Celice smo zasledovali v času 3-5 generacij.

REZULTATI
1. Vplivi nekonvecionalnih energij na kulture celic v pogoji in vitro
Poskusi z "bioenergijo" kažejo naslednje: tretiranje celic (s folijo ali brez) rezultira v minimalnih spremembah rastnega indeksa in morfologije (pri netransformiranih celicah). Gre za velike podobnosti s celičnim ciklusom. Ko pa gre za obdelavo HeLa celic, vidimo, da po trejem oz. četrtem tretmaju pride do močnega zaviranja rasti in nato do njihovega uničenja.
Poskusi z bioenergijo na celicah HeLa, ki so bile v kovinskih tulcih, kažejo naslednje (TABELA 1):

TABELA 1
TRETMAN: RASTNI INDEKS:
KONTROLA CELIC 9.444
5 MIN. (BLIZU) - 1 8.500
5 MIN. (BLIZU) - 2 3.722
5 MIN. (BLIZU) - 3 1.750

5 MIN. (DALEČ) - 1 7.600
5 MIN. (DALEČ) - 2 2.963
5 MIN. (DALEČ) - 3 1.107

30 MIN. (BLIZU) - 1 9.004
30 MIN. (BLIZU) - 2 4.500
30 MIN. (BLIZU) - 3 2.714
30 MIN. (BLIZU) - 4 0.913

30 MIN. (DALEČ) - 1 8.729
30 MIN. (DALEČ) - 2 6.144
30 MIN. (DALEČ) - 3 2.934
30 MIN. (DALEČ) - 4 0.862

Ko gre za morfološko analizo celic, pa pri transformiranih celicah vidimo, da gre za razvoj fenomenov t.i. "apoptoze", kar bi lahko bila ena izmed razlag za vpliv bioenergije.

2. Vplivi EMF (1,2 in 3D) in celice HEF in HeLa
Ko gre za primerjavo vplivo EMF, lahko vidimo, da pride do inhibicije rasti celic, ko gre za -1 in -3D EMF. Pomembno je poudariti, da maksimalni učinek lahko vidimo med 3. in 4. ekspozicijo. Pri HEF celicah vidimo neke vrste morfoloških sprememb, vendar zelo daleč od tistega, kar je vidno v primeru HeLa celic.

3. Primerjava vplivov in možna razlaga
Ko primerjamo vplive nekonvencionalne energije z EMF, lahko vidimo tako podobnosti, kot tudi razlike med njima. Ko gre za netransformirane celice, lahko vidimo, da neznačilne vplive tako bioenergije, kot tudi EMF. Za bioenergijo, kot tudi EMF (-1D) je znano, da pospešuje regeneracijo zlomljenih kosti. Ko pa gre za HeLa celice, pa obdelava bodisi z "bioenergijo", bodisi z -1D EMF povzroči zaviranje rasti, v morfološkem smislu pa povečanje celičnih jeder, ter nato pojav večjedrnih oblik (prehod v apoptozo) in končno smrt celic. Kontrolni poskusi s HeLa celicami v kovinskih tulcih kažejo, da verjetno zadostuje čas tretmaja 5 minut. Še pomembnejše je dejstvo, da kovinska izolacija ne vpliva na samo jakost aktivnosti bioenergije. Še vedno ostane nejasno, kakšni so mehanizmi, ki vodijo do "razlikovanja" med netransformiranimi in transformiranimi celicami.

Kljub vsem do sedaj naštetim dejstvom pa je jasno vidno (in ponavljajoče) to, da gre za zelo velike razlike med efektnostjo posameznih bioenergetikov. Bioenergijo torej lahko na nek način definiramo kot obliko bioelektrične aktivnosti, ki jo lahko z različno močjo proizvajajo in prenašajo različne osebe. Tu najdemo podobnosti s fenomenom hipnoze, kjer gre prav tako za prenos neke vrste "informacije", ki pa je zaenkrat fizikalno ne znamo definirati.

Zdrave celice preživijo, Terapija in rak
vir: delo

Poskusi dr. Bratka Filipiča so pokazati, da Stjepan Šepat s polaganjem rok uniči rakaste celice - Skupaj s klasično medicino

Pred prlbližno petimi leti sta mikrobiolog dr. Bratko Filipič z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in bioterapevt Stjepan Šepat začela delati poskuse, da bi ugotovila, ali je mogoče, da Šepat z močjo misli uničuje rakave celice. "Ne vem, ali je to, kar oddajam, energija ali informacija. Z dr. Filipičem želiva ugotoviti, kaj je v resnlci in kako deluje," pravi Stjepan Šepat.

Laboratorijske poskuse "in vitro" izvajata na dveh vrstah celic - zdravih, netransformiranih kožnih, strokovno jim pravijo HEF, in na rakavih celicah ustja materničnega vratu, tako imenovanih celicah HELA. "Za zdrave je značilno, da se nekajkrat delijo in potem propadejo. Ravno v tem se transformirane, tumorske razlikujejo - delijo se namreč neskončno. Celice HELA, ki sva jih vzela kot preparat, so iz leta 1954; doslej so se že tolikokrat delile, da bi, če bi jih stehtali vse skupaj, za nekajkrat presegle težo ženske, ki so ji jih nekaj vzeli z materničnega vratu," je razložii dr. Bratko Filipič in pojasnil postopek, ki sta ga s Šepatom ponovila že nekaj stokrat in v skoraj petindevetdesetih odstotkih poskusov dobila enake rezultate.

Kako obdelajo celice

Dr. Filipič pripravi štiri plastične posodice, v dve da zdrave, v dve rakaste celice, pri obeh vrstah celic je ena kontrolna in ostane nedotaknjena, drugo pa Stjepan Šepat obdela s tako imenovano metodo polaganja rok. Sprva sem držal roke nad posodama približno pol ure, a sva potem ugotovila, da je enak učinek dosežen že po petih minutah," je dejal bioterapevt. Celice nato inkubirata za štiriindvajset ur, nato jih razdelita na dva dela. Enega dasta na mikrotitrske ploščice, kjer določita rastne lastnosti in z uporabo barvila odstotek preživelih, drugi del pa spet obdelata od začetka: v plastično posodico, sledi polaganje rok. Vse skupaj ponovita trikrat. "Z vsako obdelavo se zmanjšata število transformiranih celic in njihova vitalnost, po drugi se niso več sposobne obnavljati in samo še propadajo, po četrti je med osemdeset in devetdeset odstotkov celic mrtvih. Zdrave celice pa preživijo, le njihova rast se upočasni, vendar minimalno," je dr. Filipič razložil rezultate. Enkrat sta poskus izvedla tako, da sta celice zaprla v kovinske tulce in s tem preprečila vsakršno elektromagnetno delovanje in vse zunanje vplive. Kljub temu se je s celicami dogajalo enako, zato bržčas tukaj ne gre za energijo, ali pa je take vrste, kot je še ne poznamo," je komentiral mikrobiolog.

Dr. Filipič je podobne poskuse izvedel še z drugima bioenergetikoma, a so bile med njunim in Šepatovim delovanjem zelo velike razIike. Dosežki niso bili taki, kot smo pričakovali, zato sta kmalu odnehala."

Kdaj poskusi na miših?

Z nadaljnim proučevanjem nameravata dr. Filipič in Stjepan Šepat dognati, kakšni so mehanizmi delovanja tistega, kar bioterapevt oddaja. S specifičnimi barvanji bosta poskušala ugotoviti, kakšne spremembe povzroči polaganje rok v jedrih celic in pri encimih, z izolacijo DNK pa zvedeti, ali lomi kromosome (nastane fragmentacija). "Če lomi kromosome, pomeni, da povzroča apoptozo, to je programirano celično smrt - v tem primeru bi se pri živem organizmu odmrla celica nadomestila z novo. Nefragmentirana DNK pa bi pokazala na nekrozo, odmiranje, po katerem ni več regeneracije. Upam, da bomo to odkrili še letos," je povedal dr. Filipič.

Načrtujeta, da bosta poskuse izvedla tudi na miših, a ne še kmalu, ker so zelo dragi. "Predvsem bi rad poudaril, da smo delali s celicami v laboratorijskih posodicah, torej 'in vitro', in ne na živih organizmih, zato ne vemo, ali bi se celice 'in vivo' enako odzivale. Vsekakor še nismo tako daleč, da bi si upal trditi, da lahko zdravim raka," je poudaril bioterapevt. Kumarlca se je odzivala

Da oddaja nekaj, kar drugi ne, je Stjepan Šepat odkril pred približno osemnajstimi leti. "Ne vem, kaj je in od kod, zato to raziskujem. Dvomim, da je moja energija, ker me dajanje drugim ne izčrpava," razmišlja. Hotel se je prepričati, ali je dejansko sposoben delovati na druga živa bitja, zato se je pred dvanajstimi leti povezal z dr. Fritzom A. Poppom z Inštituta za biofiziko v nemškem Siegelbachu. "Z merjenjem električnih impulzov sva poskusila, kako se na moje misli odziva rastlina," je opisal dvainpetdesetletni Šepat. "Nekaj centimetrov visok poganjek kumarice so dali v medeninasto posodo, opremljeno s senzorji, ki so merili njene električne impulze, in jo odnesli v drugo sobo. Dr. Popp mi je ukazoval, kdaj naj z mislimi delujem na poganjek in kdaj naj preneham, in v resnici se je pokazalo, da se je rastlina odzvala."

Stjepan Šepat pomaga ljudem pri različnih težavah. "Vztrajam pri tem, da bolniki še naprej obiskujejo zdravnika, da delam vzporedno s klasično medicino. Nikoli ne odsvetujem zdravil in ne postavljam diagnoz," je zatrdil bioterapevt, ki živi v Sevnici, dela pa po vsej Sloveniji. Zdi se mu škoda, da pri nas alternativni načini zdravljenja niso priznani in da ni zakonsko opredeljeno, kdo lahko to počne. "Primerno merilo, kdo je sposoben zdravljenja s svojo energijo, je njegovo delovanje na rastlinah ali celicah, kjer sugestija ni možna," je prepričan.

delo: Barbara Hočevar

Zdravje je eno,
skrbimo zanj in zase.