Zavrnitev otroka, ki prizna istospolno usmerjenost, lahko vodi tudi v samomor. Starši pri svojih otrocih istospolne usmerjenosti pogosto ne slutijo ali pa jo zanikajo, zato jih to spoznanje preseneti, nanj pa se v trenutku, ki je za otroka občutljiv, odzovejo napačno. "Po mojih izkušnjah sta najpogostejša odziva upor (zanikanje) in obup," pravi družinska psihologinjaDarka Bajec.
"Nekateri starši pa poskušajo dejstvo zanikati tako, da otroku rečejo 'To se ti samo zdi!' ali 'Tega ne moreš vedeti, ker si premlad oziroma premlada'," dodaja Bajčeva. "Starši žal ne razmišljajo, kako je otroku, ki je v tem primeru najbolj prizadet. Ob takšni informaciji jih najbolj zaskrbi, kako se bo odzvala okolica, prijatelji in znanci," pa ugotavlja družinska psihologinja Irena Toš Koren.
Zavejo se pred puberteto Večina drugače spolno usmerjenih otrok se začne svoje drugačnosti zavedati med osmim in desetim letom, torej še pred puberteto, kažejo raziskave. "Zaradi socialnega pritiska in 'pravilne' naravnanosti pa tega dolgo ne upajo priznati niti sebi, kaj šele drugim," pravi Toš Korenova, ki opozarja, da je spolnost v pogovorih med starši in otroki še vedno večinoma tabu. "Odkriti in odprti pogovori staršev s svojimi otroki o spolnosti na splošno lahko prinesejo tudi napredek v sprejemanju drugačnosti na tem področju," dodaja.
Z otrokom bodite odkriti
Bajčeva meni, da je najboljši povsem odkrit odziv staršev v smislu: "Oprosti, presenetilo me je. Daj mi malo časa, da razmislim, potem pa želim, da se o tem pogovoriva." Tako bodo starši pridobili nekoliko časa za razmislek in predvsem za to, da v poznejšem pogovoru ne bodo prizadeli otroka, svetuje Bajčeva.
Ne obračajte hrbta
Največjo napako lahko starši naredijo, če otroku obrnejo hrbet in mu dajo vedeti, da se jim zdi zaradi spolne usmerjenosti manj vreden in ga manj sprejemajo ali imajo manj radi. "Na tem mestu resno opozarjam: odklonitev in groba zavrnitev otroka lahko privede tudi do samomora.
Ob tem vsem staršem polagam na srce: imejte radi svoje otroke, bodite jim v oporo, tudi kadar jih ne razumete in jih težko sprejemate," opozarja Bajčeva in dodaja:"Razumljivo je, da nekateri starši to težko sprejmejo, a dovolj je odkritost, na primer: 'Težko to sprejmem, težko si predstavljam, kako je v tvoji koži, a te imam rad kot vedno!"
Svoje drugačnosti se otroci začnejo zavedati še pred puberteto, vendar večina tega še dolgo ne upa priznati.
Starši se najprej soočajo s svojimi pričakovanji do svojih otrok in ne s tem, kaj so želje, potrebe, interesi otrok. V tem primeru se jim ruši idealna slika otroka.
Irena Toš Koren, družinska psihologinja
Zavrnitev otroka, ki prizna istospolno usmerjenost, lahko vodi tudi v samomor. Starši pri svojih otrocih istospolne usmerjenosti pogosto ne slutijo ali pa jo zanikajo, zato jih to spoznanje preseneti, nanj pa se v trenutku, ki je za otroka občutljiv, odzovejo napačno. "Po mojih izkušnjah sta najpogostejša odziva upor (zanikanje) in obup," pravi družinska psihologinjaDarka Bajec. 
