Poljubljajo bohotne jo narcise,
v prosojni pajčolan se tkejo same,
čarobni vonj, smaragdni dež omame
v kalejdoskop kristalni zavrti se.
Kjer prah utrinkov mavričnih topi se,
kjer najprej plameneča strast se vname,
skrivnostni čar kot sen uhaja vame,
iz nje, kjer soj srebrnih solz svetli se.
Odet v kopreno tihih senc miluje
labod krasan z drsečo se gladino,
šepet jezerskih vil ob njem valuje.
Kjer lok bregov utonil je v globino,
na belih krilih Pegasos potuje
iz nje, kjer skril sem svojo bolečino.