Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Vsezivljensko-Ucenje-Staranje-Izkusnje

Starejši – izkušeni, sposobni in spretni ponedeljek, 10. maj 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Sonce Ena glavnih nalog Evropske unije in hkrati tudi temeljni kamen nove gospodarske strategije Evropa 2020 je na znanju temelječe gospodarstvo. Kako doseči ta cilj in kaj sploh pomeni? Pomembna ključa za uresničitev tega cilja sta izobraževanje in vseživljenjsko učenje, in sicer tako mladih kot starih, prebivalcev mest in podeželja, ljudi z osnovnošolsko ali pa visokošolsko izobrazbo. V ta proces se lahko vključite tudi in prav vi! O vseživljenjskem učenju je res veliko slišati na vsakem koraku, toda kaj vseživljenjsko učenje sploh je? Vseživljenjsko učenje je dejavnost in proces, ki zajema vse oblike učenja, tako formalno kot neformalno, naključno ali priložnostno. Nadgrajuje izobraževanje, ki se je razvijalo in oblikovalo v preteklosti, ljudem omogoča, da se lažje vključijo v družbo in so bolj informirani, spodbuja njihovo ustvarjalnost in radovednost. V Sloveniji je veliko možnosti za izobraževanje in vseživljenjsko učenje starejših ljudi. Danes pri nas deluje 36 ljudskih univerz v 34 krajih, v katerih se izobražuje več kot 17.000 starejših, poleg tega pa jih je ogromno vključenih tudi v najrazličnejše neformalne aktivnosti. Število učnih skupin in udeležencev iz leta v leto narašča in nedvomno boste tudi vi lahko našli kaj zase! Veste, da po vsej državi deluje mreža centrov vseživljenjskega učenja (CVŽU)? Skupaj jih je kar devetnajst, financirajo pa se tudi s pomočjo sredstev iz Evropskega socialnega sklada. Centri imajo številne partnerje tudi v manjših krajih (CVŽU točke), tako da je najbližja točka za izobraževanje praktično za vsakogar le korak ali dva stran. Kje so centri za vseživljenjsko učenje? Centri delujejo v Velenju, Šmarju pri Jelšah, Mariboru, Slovenj Gradcu, Žalcu, na Ptuju, v Moravskih toplicah, mestu, Krškem, Črnomlju, Novi Gorici, Ajdovščini, Kopru, Radovljici, na Jesenicah, v Tolminu, Postojni in Ljubljani. V stik z njimi lahko stopite tudi na številnih informacijskih točkah, ki so jih centri odprli v manjših krajih, vsak center pa tudi sodeluje z različnimi partnerji, kot so knjižnice, ljudske univerze, razvojne agencije in šolski centri. Seznam CVŽU z elektronskimi naslovi in telefonskimi številkami najdete na spletni strani http://www.cvzu-lur.si/images/stories/dokumenti/cvzu.html. Izbirate lahko med številnimi zanimivimi programi in tečaji Starejši lahko prek različnih dejavnosti, kot so tečaji in usposabljanja, ki jih organizirajo centri za vseživljenjsko učenje, osvojijo uporabna znanja, ki jim omogočajo zapolniti prosti čas, spoznati nove ljudi, potešiti radovednost ... Če so vaši interesi raztreseni in mnogovrstni ter ne veste, česa bi se lotili, je verjetno najbolje, da se odločite za brezplačno svetovanje, ki ga ponujajo centri. Pomagali vam bodo odkriti, kaj vas najbolj zanima in veseli. Nato pa veselo novim znanjem naproti! Največ tečajev je posvečenih učenju dela z računalnikom, ki postaja vse bolj nepogrešljiv pripomoček. V okviru velenjskega CVŽU na točki v Nazarjah vas na različnih tečajih popeljejo od ustvarjanja elektronskega naslova in iskanja po različnih spletnih brskalnikih do objavljanja fotografij na spletu ter upravljanja s programi za pisanje in izdelavo preglednic. Gre za vzorčen primer, ki ga lahko najdete tudi na številnih drugih točkah po Sloveniji. Zelo priljubljeni so tudi tečaji tujih jezikov. Na praviloma brezplačnih tečajih se lahko malodane v vseh centrih učite ali pa obnovite svoje znanje angleščine, nemščine, italijanščine in francoščine, v kar nekaj centrih pa se lahko tujci naučijo slovenskega jezika. Vključite pa se lahko tudi v bolj sproščene oblike aktivnosti. Na ljudski univerzi v Ajdovščini na primer ponujajo tečaje klekljanja in delavnico peke kruha brez kvasa. Če imate umetniško žilico, je v Radovljici na voljo začetni tečaj digitalne fotografije. Oprema ni pomembna, važni sta želja in dobra volja. Pestra ponudba je tudi v Mariboru, kjer starejšim poleg številnih tečajev tujih jezikov ponujajo turnirje bridža, krožke umetnostne zgodovine in posebno vadbo za ženske. Vas zanima prostovoljstvo? Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje se lahko vključijo v različne programe prostovoljnega dela, ki jih Univerza organizira sama ali v sodelovanju s kulturnimi, vzgojno-izobraževalnimi, zdravstvenimi in humanitarnimi ustanovami. Informacije dobite na telefonski številki 01/433-2090 ali na elektronskem naslovu univerza-3@guest.arnes.si. S sredstvi Evropskega socialnega sklada do novih znanj Evropski socialni sklad bo v obdobju 2007–2013 za dosego ciljev, med katerimi je tudi izboljšanje usposabljanja in izobraževanja, državam članicam EU oz. regijam razdelil približno 75 milijard evrov. Sredstva so namenjena tako centrom za vseživljenjsko učenje, ki starejšim članom družbe z različnimi programi pomagajo pridobiti nova znanja, kot posameznikom. Prek projekta EQUAL »Čez 45« se je v italijanski Furlaniji kar 265 ljudi vključilo v različna izobraževanja, 157 pa se jih je s pomočjo novih znanj ponovno vključilo v delovno aktivno prebivalstvo. Kaj vse je še vseživljenjsko učenje? Vseživljenjsko učenje je tudi ime posebnega programa Evropske unije, ki s svojimi štirimi podprogrami Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci in Grundtvig (ste pomislili na to, da se imenujejo po znanih evropskih osebnostih?) skrbi za izobraževanje in usposabljanje Evropejcev. Po Nikolaju Frederiku Severinu Grundtvigu se imenuje podprogram, namenjen formalnemu in neformalnemu izobraževanju ter usposabljanju starejših. Grundtvig je bil danski učitelj, pisatelj, pesnik, zgodovinar, politik in eden najvplivnejših danskih filozofov 19. stoletja. Bil je prvi, ki je začel zagovarjati in sistematično uveljavljati učenje za starejše. Ali program Grundtvig tudi meni kot upokojencu kaj ponuja? Nedvomno, saj je namenjen posameznikom (ki lahko v svojem kraju obiskujejo delavnice, izobraževalna ali ustvarjalna srečanja, postanejo prostovoljci ipd.), izobraževalcem, ki odrasle učijo, jim svetujejo ali zanje organizirajo izobraževanje, upokojenskim društvom in drugim organizacijam. Če se poklicno ali pa v društvu, zavodu ipd. ukvarjate z izobraževanjem odraslih, vam Grundtvig ponuja možnost nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj, obiskov in izmenjav ter možnost, da kot Grundtvig asistent preživite nekaj časa v podobni organizaciji v tujini. Program krije potne stroške, stroške bivanja in stroške priprave udeležencev. Do enakih sredstev so upravičene tudi organizacije, ki v programu Grundtvig sodelujejo v okviru učnih partnerstev, delavnic ali pripravljalnih obiskov. Namen teh pobud je izmenjava izkušenj glede izobraževanja odraslih med različnimi državami. Ker so se roki za prijavo dejavnosti za leto 2010 večinoma že iztekli v prvih štirih mesecih letošnjega leta, si zabeležite, da bodo razpisi za leto 2011 objavljeni v začetku novembra 2010. Vse v zvezi z Grundtvigom izveste na Centru Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Center je v Ljubljani, in sicer Ob železnici 16, vse informacije pa so na voljo na spletni strani http://www.cmepius.si. Kljub temu, da je proračun programa Grundtvig v primerjavi z drugimi izobraževalnimi programi vseživljenjskega učenja skromnejši (npr. Sloveniji je za program Grundtvig v letošnjem letu namenjenih 180.000 evrov, medtem ko so slovenskim študentom v okviru programa Erasmus, ki spodbuja mobilnost študentov, v letošnjem letu namenjeni približno trije milijoni evrov), se lahko tudi v Sloveniji pohvalimo z zelo dobrimi in koristnimi projekti. Predstavljamo vam dva. Pomemben pečat na Onkološkem inštitutu v Ljubljani je pustil projekt »Vseživljenjsko učenje in dejavno državljanstvo starejših Evropejcev« (LACE), v katerem je poleg Slovenije sodelovalo še pet držav. V okviru projekta so se osebju Onkološkega inštituta pridružili prostovoljci, ki so bolnike spremljali na preiskave, bili njihovi družabniki na sprehodih, poslušalci in sogovorniki. Poleg tega so opravljali še druga dela, od usmerjanja in spremljanja obiskovalcev ter dela na recepciji do izvajanja kulturnih in razvedrilnih dejavnosti ter terapevtskih programov za bolnike. Zahvaljujoč projektu LACE, ki je bil finančno podprt s sredstvi iz programa Grundtvig, se je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani razvila učinkovita mreža prostovoljcev, ki se jim lahko po krajšem usposabljanju pridružite tudi vi! »Berimo skupaj« je še en primer uspešnega projekta programa Grundtvig, ki poteka na Ljudski univerzi Jesenice. Namen projekta je bil ustanoviti bralne klube v Sloveniji, Italiji in Nemčiji, saj so projekt zasnovale te tri države. Ljudska univerza Jesenice se je povezala z Občinsko knjižnico Jesenice in skupaj sta ustanovili bralni klub, v katerem so aktivne predvsem ženske. Ena od njih pravi: »Projekt Berimo skupaj nas je privedel do spoznanja, kako lepo je ljubezen do knjig deliti z drugimi, kako lahko prek literature človek izpove svoje težave in spozna ter se nauči veliko koristnega o sebi in drugih. Kako pogovor sproži nove ideje, željo po novih izzivih in prinese nova prijateljstva, ki bodo zaznamovala življenja vseh vključenih.« Primorka Jožica je bila pred upokojitvijo zaposlena kot medicinska sestra. Že nekaj let je vdova, vnukinji pa sta šolarki, tako da ne potrebujeta več njenega varstva. Skupaj s sestro sta že več let aktivni članici domačega društva upokojencev, pri 65-ih letih pa se je Jožica odločila za drugačno izkušnjo – za skoraj dva meseca je kot prostovoljka odšla v bližino Torina, kjer je v centru za starejše občane skrbela za nepokretne vrstnike. Del programa Grundtvig je namreč tudi prostovoljno delo, ki ga lahko od tri do osem tednov opravljajo vsi evropski državljani, starejši od 50 let. Prostovoljci za svoje delo niso plačani, vendar dobijo povrnjene potne stroške ter stroške bivanja in priprav. V kino na film, kavo in pogovor Nadvse zanimiv projekt od decembra 2009 do maja letos poteka v ljubljanskem Kinodvoru. Imenuje se »Abonma za poznejša leta«, namenjen pa je starejšim. Ob sredah dopoldne predvajajo različne filme, nato pa sledi tudi sproščen pogovor obiskovalcev z moderatorko in gosti ob brezplačni kavi. Gre za projekt, s katerim želijo v kinodvorane spet privabiti kar največje število starejših. Kot prvi film v abonmaju so na željo rednih obiskovalcev predvajali Cvetje v jeseni, povrhu pa so v goste na pogovor povabili še igralsko zasedbo tega legendarnega filma. »Sem zelo vesel, da mi je dana ta možnost, da lahko ob desetih dopoldne pridem na predstavo. Ko smo stari, zvečer ne hodimo več na predstave. Četudi srce vleče, si še posebno pozimi ne upamo zaradi ledenih cest, zato se mi to zdi res eno tako pravo doživetje. Res sem hvaležen Kinodvoru,« je povedal gospod iz Ljubljane, kar po mnenju Barbare Klebl, ki skrbi za filmsko vzgojo v Kinodvoru, daje motivacijo za nadaljevanje abonmaja tudi v prihodnje. Zadnja projekcija v okviru abonmaja za poznejša leta bo 19. maja 2010, ko bodo zavrteli serijo kratkih animiranih filmov in jih nato pokomentirali skupaj z Marjanom Mančkom. Zdravi tako ob odhodu na dopust kot ob vrnitvi domov! Pred večjimi potovanji se oglasite v potovalni ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo (najdete jih v Ljubljani, Celju, Mariboru, Murski Soboti, na Ravnah na Koroškem, v Kranju, Novi Gorici, Kopru in Novem mestu). Tisti, ki ste vešči uporabe interneta, jih lahko obiščete na spletni strani www.zdravinapot.net, če pa računalnika ne uporabljate, zavrtite številko 01/586 39 00, kjer vam bodo posredovali vse potrebne informacije za obisk pri zdravniku. Pa ne pozabite na evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja! Starejši in splet? Seveda! Za starejše občane se marsikaj zanimivega najde tudi na spletu. Eno bolj zanimivih spletišč je nedvomno portal za starejše www.seniorji.info, kjer lahko najdete številne nasvete – od zdravstvenih in gospodinjskih pa do takšnih, ki vam pomagajo varčevati z energijo in izračunati pokojnino. Na forumu lahko najdete namige in morda nove prijatelje za druženje ter dejavnosti, ki se odvijajo po vsej Sloveniji, pa tudi možnosti za rekreacijo, izlete itd. Za upokojence je svoje spletno mesto odprla tudi državna uprava – novice v zvezi z zdravstvom, zakonodajo, prostim časom in kulturnimi dogodki najdete na http://www.starejsi.gov.si/, kjer so za popestritev dodali tudi vadbeni oziroma učni kotiček za vse tiste, ki se šele uvajajo v delo z računalnikom in svetovnim spletom. Veliko informacij lahko starejši najdejo tudi na portalu Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje (http://zlataleta.com) Hiša, kjer se srečuje staro in mlado Šele dobrega pol leta mineva od začetka projekta »Hiša Sadeži družbe« (http://hisa.sadezidruzbe.org/), ki je pravzaprav nadgradnja že uveljavljenega projekta »Sadeži družbe«. Tega od leta 2006 uspešno soustvarjata Slovenska filantropija in Zveza društev upokojencev Slovenije, izvajajo pa ga šole, društva upokojencev in druge organizacije. Prenovljen in privlačen prostor v Murski Soboti je namenjen tako aktivnemu prostovoljskemu medgeneracijskemu srečevanju, skupnemu ustvarjanju, vzajemnemu sodelovanju ter izmenjavi znanj in izkušenj med starejšimi in mladimi kot tudi druženju med starejšo in mlajšo generacijo prostovoljcev. Ustvarjalci programa v hiši pravijo, da je to »le začetek uspešne zgodbe medgeneracijskega sodelovanja, ki se bo nadaljevala tudi v drugih krajih po Sloveniji«. Vir: www.euekspres.si Komentarji (0) www.pozitivke.net