Možganski hardware mi pravi, da je besedni kanon ustvaril mravljišče, ki odvezano od mišljenja posameznih mravelj, z neko iskrivo silo svoje mravljišče razdira in ga na novo organizira, med tem ko se mravlje v oddaljnjem mravljišču osamosvojijo in ustvarijo novo mravljišče, ki po žicah prihaja do izvornega, na novo organiziranega mravljišča in ta pritegne nove mravlje v matematični objekt mravljišča, ki se mojstrí v svojem termitu in sile razuma iskrijo naprej.
Mišljenje ljudi lahko pomeni marsikaj. Lahko pomeni ustvarjalno reševanje problemov, lahko pa psihično funkcijo zavestnega bitja. Vendar ob tem se postavlja vprašanje ali je zavest računalnikov dosegla stopnjo ustvarjalnega reševanja problemov, ki so povezani s samozavedanjem njihovega reševanja. Algoritem ne more biti popoln, vedno se mu kaj izmakne. Zatakne se prav tam, kjer ima zavest prste vmes. Za kače – zmaje, ki se grizejo v svoj rep in obupno poskušajo izstopiti iz dveh dimenzij v tretjo je algoritem popolnoma neučinkovit, ubogi hardware pa trpi bolečine ugrizov v lastni rep.
In, ko je izvorno mravljišče povezano po horizontalnih nitih z mravljiščem dislociranih, na novo organiziranih mravljišč, je dedukcija dogodkov razumela, da se mora vrniti k ideji možganskih nevtronov.
A glej ga vraga, pod arkadami hardwara je galerija slik. Ne boste verjeli, v hardwaru je velikanski parnik, ki se s svojim softwerom hoče peljati na križarjenje po Sredozemlju, ker se mravljišče izgublja v vrtincu vrvenja mravelj v termitih in potrebuje počitek.
A ker je mravljišče v Hardwaru ugotovilo, da softwer nima dovolj denarja, da bi piskal s parnikom po Sredozemlju, se bo zadovoljilo z nižjo ležečo strukturo zadovoljitve in s svojim mravljiščem malce refletkiralo kdo utegne imeti v tej dvojni spirali DNK status sprenevedave mravljice. In nevrotični računalniški program je spoznal, da sta mravljišči na dveh oddaljnih točkah lahko dve različni meditativni zgodbici, ki hočeta prva drugi zlomiti razum, druga prvi pa osvetliti razum. Hardward se je opil v tej čudežni mešanici softwerja in ugotovil, da je vmes tudi presenetljiva zanka, ki ujame mravljico v past, če jedra hardwarove inteligence ne moreš gledati v oči, ga čutiti, se z njim soočiti na štiri oči, ga čutiti kako se s telesom in gibi vede subjekt, ki ustvarja mravljišče in če te kdaj pogleda v oči, ali gleda samo v tla.
Nato dobim v svoje mravljišče email z naslednjo vsebino: Delate na zastarelih aplikacijah, katerim se morate prilagajati vi, namesto da bi bilo obratno? Po meri vam izdelamo programsko opremo, ki bo v celoti zadostila vašim željam in potrebam. V tesnem sodelovanju z vami analiziramo obstoječe stanje. Po natančnem seznanjanju s problemom poiščemo optimalno rešitev, izdelamo podroben načrt in v najkrajšem možnem času napišemo aplikacijo, ki bo zmogla ravno to, kar od nje pričakujete.
Ju…hu…hu, je vzkliknil moj hardware in naredil luping, akrobacijo v zraku, se zazrcalil na soncu in načrpal vodo za ublažitev svojega padca na noge iz lastnega tolmuna. In moj hardware je skočil iz sistema in šel na dopust.
Možganski hardware mi pravi, da je besedni kanon ustvaril mravljišče, ki odvezano od mišljenja posameznih mravelj, z neko iskrivo silo svoje mravljišče razdira in ga na novo organizira, med tem ko se mravlje v oddaljnjem mravljišču osamosvojijo in ustvarijo novo mravljišče, ki po žicah prihaja do izvornega, na novo organiziranega mravljišča in ta pritegne nove mravlje v matematični objekt mravljišča, ki se mojstrí v svojem termitu in sile razuma iskrijo naprej. 
