Smo v času velikih praznovanj. Velika noč. Praznik, ko ves krščanski svet slavi in se spominja trpljenja in smrti, vstajenja in vnebovhoda Jezusa Kristusa. Skrivnost. Prevelika, da bi jo človek s svojim omejenim razumom lahko dojel. Ena izmed mnogih, premnogih skrivnosti med Bogom in nami. Ko človek ostaja poln čudenja, poln strmenja, poln vprašanj.
In tako pridejo dnevi, kot so ti, ko se človeška srca še bolj odpirajo dotikom božjega v nas. Dnevi, ko o Bogu in božjih skrivnostih še bolj poglobljeno razmišljamo.
Te dni se moje misli vrtijo okoli vprašanja božjega sinovstva, ko poskušam najti odgovore, ki bi vsaj približno odgovarjali stopnji duhovno- tehničnega razvoja na kateri smo /oz. sem/ sedaj.
V molitvi , imenovani Vera molimo med drugim:-- verujem v Jezusa Kristusa, sina božjega, ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki in ,ki je Bog od Boga, Luč od Luči itd. itd...
Ostajam pri vprašanju, /in morda še kdo izmed verujočih/,in sicer: kako je lahko bil Kristus rojen iz Boga Očeta, ko nam pa naša zemeljska izkušnja pravi, da je lahko nekdo rojen samo iz matere, preko spolnih odnosov z očetom ?!
Morda je ravno to vprašanje eno izmed tistih ,premnogih, ki nam pokaže, kako se zaletavamo v "ograje"nerazumljivega, dokler nismo sposobni "preklopiti" svojega razmišljnja na druge, duhovne frekvence, oz. se v to smer vsaj trudimo. V okviru le-tega se mi ponujajo sledeče razlage in odgovori, ki so lahko vsaj približno pravilni ,ali pa tudi ne. Torej:
1: Bog ni materialno bitje, temveč duhovno./čeprav si ga mnogi še vedno čisto po človeško predstavljajo./ Tako torej zanj veljajo čisto drugačne zakonitosti kakor za ljudi.
2: Bog , Kristus in druga visoko razvita duhovna bitja /tudi angeli/,imajo seveda tudi neskončne,nam nepredstavljive sposobnosti.Med drugimi tudi sposobnost preklopa iz ene manifestacijske oblike v drugo,sposobnost materializacije in obratno. Tako se npr. angeli /v Sv.Pismu/ prikažejo kot zemljani in se pogovarjajo z ljudmi.
3: Božje sinovstvo nikakor ni isto in ne enako kakor zemeljstvo sinovstvo. In prav zanimivo je, kako si to nekateri še danes prav po človeško predstavljajo.Tako je npr. v Koranu navedeno: - odvratno je govoriti, da je Najvišji spočel otroka,/ torej imel spolne odnose/.
Tako je npr. v Koranu navedeno v poglavju "MARIJA" dobesedno:
88. Tako govorijo: " Usmiljeni je spočel otroka !"
89. Vaše besede so zares odvratne!
90. Skoraj se je odprlo nebo, skoraj se je odprla zemlja, in skoraj so se gore zdrobile,
91. ker Usmiljenemu pripisujejo otroka.
92. Nepredstavljivo je, da bi Usmiljeni imel otroka
Da nadaljujem začeto misel, oz.miselno izpeljanko.
Torej: možno je, da Bog iz svoje duhovne substance,oz. jedra "preprosto" odvoji del samega sebe in ta odvojeni del postane povsem enak njemu in ima povsem enake moči in lastnosti Da bi pa "primitivni" človek, /včasih seveda še bolj kakor sedaj/ to lažje razumel, ga imenuje Sin. /Mogoče bi to celo lahko bilo podobno delitvi celic, ali celo kloniranju?Vendar je to samo domneva, da ne bi kdo to razumel kot trditev!/
4: Kristus postane tako Božji Sin, vendar ne v zemeljskem, ampak v duhovno energijskem smislu, oziroma v manifestaciji, kakršno si že izbere.
5: Božji načrt je evolucija človekove zavesti na čim višji duhovni nivo. V ta namen/in za čim boljše razumevanje in pomoč/,se Kristusova božja energija manifestira preko Jezusa v človeški obliki. Prenos ustreznega, Božjega , duhovno-materialnega jedra v žensko maternico,je najbrž "šala mala" za tistega po katerem je vse ustvarjeno.
6: Iz tega vidika je torej moč tudi razumeti vse Jezusovo delovanje, vkjučno z vsemi čudeži,ozdravitvami,moči nad hudobnimi duhovi, njegovo nepresežno modrost in učenje in končno njegov Vnebohod,kot vrnitev k Očetu, katerega k r a l j e s t v o n i o d t e g a s v e t a.
7: Povezava obeh imen, torej Jezusa in Kristusa, -Jezusa kot človeškega bitja in Kristusa kot duhovnega bitja je /mogoče/ s tem, ne le imensko, ampak tudi v smislu delovanja lahko razložljiva.
Ampak to je samo moje mnenje, moje velikonočno razmišljanje. Nikakor ni nujno, da bi bilo vaše enako. Če bi bilo pa podobno, bi mi bilo to v veselje.
In za konec le še naslednja misel: Za nas,zemljane je rečeno, da smo Božji otroci. V naši materialni obliki pa je nedvomno duhovno jedro - duša, skozi katero deluje Kristusova božja energija. V vsakem od nas toliko, kolikor smo pripravljeni odpreti line svojega razuma, svojega srca in svojega duha.
Smo v času velikih praznovanj. Velika noč. Praznik, ko ves krščanski svet slavi in se spominja trpljenja in smrti, vstajenja in vnebovhoda Jezusa Kristusa. Skrivnost. Prevelika, da bi jo človek s svojim omejenim razumom lahko dojel. Ena izmed mnogih, premnogih skrivnosti med Bogom in nami. Ko človek ostaja poln čudenja, poln strmenja, poln vprašanj.
