Obleka čuva tvoje telo.
Obleka je koristen rekvizit,
ki varuje, da se pogledi ne odtiskajo
na tvojo kožo in ti ne puščajo
pekočih znamenj ožigalkarjev
na njej in na bančnem računu.
Neugodno je, če ti na koži pustijo garje,
da po tebi gomazijo te male živalce
in ti ne pustijo zaspati.
Kaj je telo, ve le tisti, ki se tujemu
poželjivemu pogledu nagote upira,
ko od žeje tuji pogledi
dežujejo po njem in ga spirajo.
Če drugi potrebuje tvoje telo,
ga sleče in zoži oko na nepomembno
majhno točko nekaj številk,
tedaj se njemu oči razširijo
in te snema s tvoje spirale,
te postavlja ob svoje bergle
in te potiska v steklenico, da bi te spil,
kar te ostane te zlaga na vozove,
ki te odnašajo po kapljah.
Potem ti nadenejo na nago telo
bela krila in ti prižgejo sveče,
medtem pa se njihove oči pasejo po tebi.
Ko se tvoje telo pomika skoz
vonjave kadil, dajo tvoje nepozabno ime
na seznam v trgovini s svetimi predmeti
in kambelj v zvonu odzvanja,
zvočniki pa oznanjajo, da si se do nagega
slekel in njihove oči ugotovijo,
da si plačal državi in cerkvi vse davke.
Medtem ko so te obuvali v črne copate
in je ob tvojo poslednjo ladjo pljusknila
množica ljudi, ki te je slačila celo
življenje, vendar slačenja ni konec,
dokler ti še kože ne slečejo dediči,
pa še potem te slačijo in oblačijo
in napletajo zgodbe o tebi.
Prav neverjetno je kako lahko vstopi
vse izmišljeno v resničnost
in resničnost se kaže kot utopija
in kako te lahko slačijo in oblačijo
še dolgo potem, ko ne morejo več
sleči tvojega telesa do nagega,
ker si jim s svojim odhodom
iztaknil njihove neuničljive oči.
Obleka čuva tvoje telo. 
