Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Stara_Leta_Starost_Staranje

Stara leta so dar ponedeljek, 22. oktober 2007 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Prejšnji dan me je mlada oseba vprašala, kako se počutim biti star. Bil sem osupel, kajti nimam se za starega. Po videnju moje reakcije, ji je postalo nenadoma nerodno, ampak sem razložil, da je bilo zanimivo vprašanje in ga bom premislil in ji sporočil. Stara leta, sem se odločil, so dar. Zdaj sem verjetno prvič v mojem življenju človek, kakršen sem vedno hotel biti. Ah, ne moje telo! Včasih obupam pri svojem telesu, gube, viseče oči in povešena rit. In pogosto sem osupel ob tem človeku, ki živi v mojem ogledalu ( ki izgleda kot moja mama!) , ampak se ne mučim dolgo s takimi stvarmi. Nikoli ne bi menjal svojih čudovitih prijateljev, mojega čudovitega življenja in moje ljubeče družine za manj sivih las in ploski trebuh. Med staranjem sem postal prijaznejši do sebe in manj kritičen. Postal sem sam svoj prijatelj. Ne grajam se zaradi dodatno pojedenega piškota ali nepospravljene postelje ali nakupa tega neumnega cementnega gekona, ki ga nisem rabil, ampak izgleda tako prednostno na mojem dvorišču. Opravičen sem ravnanja, da sem neurejen, ekstravaganten. Videl sem toliko dragih prijateljev zapustiti ta svet prezgodaj; preden so razumeli veličastno svobodo, ki prihaja s staranjem. Koga briga, če se odločim brati ali igrati na računalnik do 4 zjutraj in spati do poldneva? Plesal bom sam s sabo na te čudovite melodije 60- ih & 70- ih in, če si v istem času zaželim jokati čez izgubljeno ljubezen… bom. Prehodil bom plažo v kopalkah, ki so raztegnjene skozi izbočeno telo in potopil se bom med valove s sproščenostjo, če se tako odločim, kljuboval sočutju blišča od izliva zahoda. Tudi oni se bodo postarali. Vem, da sem včasih pozabljiv. Ampak spet, nekaj življenja je prav tako pozabljenega. In se sčasoma spomnim pomembnih stvari. Seveda, čez leta je bilo moje srce zlomljeno. Kako se ti srce naj ne zlomi, ko zgubiš ljubljenega ali, ko otrok trpi ali celo kadar avto zbije čigavo ljubljeno žival? Ampak zlomljena srca so tisto kar nam daje moč, razumevanje in sočutje. Nikoli zlomljeno srce je primitivno in neplodno in ne bo nikoli okusilo veselja nepopolnosti. Blagoslovljen sem, da sem živel dovolj dolgo, da so se mi posivili lasje in da imam svoj mladostni smeh vedno narisan v globokih brazdah na mojem obrazu. Toliko se jih ni nikoli smejalo in toliko jih je umrlo preden so se jim lahko posivili lasje. Ko se postaraš, je lažje biti pozitiven. Manj se obremenjuješ, kaj drugi ljudje mislijo. Ne sprašujem se več. Celo zaslužil sem si pravico, da se motim. Torej, odgovor na tvoje vprašanje; rad sem star. Osvobodilo me je. Všeč mi je človek, ki sem postal. Ne bom živel večno, ampak dokler sem še zmeraj tukaj, ne bom zapravljal časa z objokovanjem, kaj bi lahko bilo ali s skrbenjem kaj bo. In jedel bom slaščice, prav vsak dan. (Če bom tako hotel.) Prevedla: SanjaP Komentarji (2) www.pozitivke.net