Smisel ljubezni

četrtek, 27. december 2012 @ 05:02 CET

Pred nami so še tisti zadnji dnevi v letu, kjer bo vse lepo, veselo, veliko bomo odpuščali, oproščali, delali bilanco, načrte za naslednje leto… vse se bo zgrnilo in vse bo hotelo na dan… Tam kjer stvari tečejo lepo, je tako vse gladko. A tam kjer se kaj zatika, tisti ki so sami, tisti, ki razmišljajo kako bi čez mesec, kako bi najraje ukinili praznike, ker še za navaden vsakdan nimajo… njim ostane  ONA.

Veliko je bilo že napisanega o njej. Kar naprej se piše in razlaga o njej. Vsi jo iščemo. Imeli bi jo, njo tisto našo, ki nas boža, ko nam je lepo, ko najdemo tisto najlepše v sebi pa tudi tisto najglobje in najtemnejše…
To je neizpita in neizpeta čaša opoja, ki jo tako radi imenujemo LJUBEZEN. Ali moramo res vse poimenovati, da vemo kaj to je?

Mislim, da je ljubezen tista sila, ki najbolj osmisli naše bivanje in morda bi bilo prav, da jo skuša vsak kar najbolje spoznati. Imamo jo na piedestalu. Je kot neka svetinja vsem in vsakemu in pričakovati bi bilo, da znamo zanjo ustrezno skrbeti, jo negovati kot dragocenost… Ali je temu res tako? Kdaj je, a dogajajo se tudi velike stiske, razočaranja in nesreče zaradi nje.

Pa kdo je ta svetinja tam zgoraj? Kam spada? Ona spada med VREDNOTE ne v kategorijo čustev. Seveda so čustva v ljubezni pomembna in cenjena, a če bi se ravnali le po njih, bi bilo veliko ljudi osamljenih in nesrečnih.

Čustvena sfera je zelo pomemben faktor vsakega posameznika. Razvijati se začne že takoj po rojstvu otroka. Prvi čustveni odnos, ki ga otrok spoznava je vezan na telesni in čustveni stik s svojo materjo. To je osnovni in najpomembnejši odnos v življenju posameznika, kajti vsi nadaljnji odnosi so samo »izpeljanke« tega primarnega odnosa. Če v tem odnosu iz katerih koli razlogov pride do neskladij, odbojnosti, hladnosti, nesprejetosti, pritiskov, živčnosti, pretirane strogosti, čustvenih manipulacij in podobno, se ti vtisi izjemno globoko vtisnejo v otrokov spomin za vse življenje.

Otrok, ki v materinem naročju ni občutil čustvene topline in varnosti, sprejetosti in zaželjenosti, bo kasneje v življenju zelo težko vzpostavil kvalitetne odnose s svojimi ljubezenskimi partnerji. Ker je primarni odnos podlaga za vse nadaljnje čustvene in ljubezenske odnose, je škoda skoraj nepopravljiva in jo je z duhovno rastjo in delom na sebi možno samo delno omiliti. Tak človek tudi mnogokrat nima pravega občutka, kje je resnično doma, kdo ga ima resnično rad, komu sploh pripada, kje je resnično doma, kdo ga ima resnično rad, komu sploh pripada, kje se počuti varnega in kako naj se sploh na koga čustveno naveže.

Ko sprejmemo človeka takšnega, kot je, govorimo o spoštovanju njegove osebnosti, v  okviru ljubezni pa o brezpogojni ljubezni. In če ljubezen pojmujemo kot vrednoto, tudi ne more biti drugačna kot brezpogojna. Brezpogojnost je prvi pogoj za nadaljnje sožitje v odnosu, ki ga ustvarjamo. Če pomeni ljubezen skrb za drugega, potem dajemo drugemu vse najboljše kar premoremo. Na ta način tudi sami postajamo vedno bolj ljubeči in zato tudi vedno bolj vredni ljubezni.

Ljubezen nas tudi obvezuje, da skrbimo zase v tem smislu, da postajamo boljši in boljši, da skrbimo za svoje duhovno zdravje, da skrbimo za svoje dobre odločitve, ki bodo sejale čim več dobrih dejanj. To je pot, ki se nikoli ne konča.

Kdaj vemo, da gre za ljubezen? Preprosto takrat, ko se počutimo varne in da lahko zaupamo. Varnost in zaupanje sta sestavni del ljubezni. Ko se počutimo varni, nam je lepo in rezultat tega počutja so naši uspehi pri reševanju vsakodnevnih življenjskih nalogah.

Ko pa gledamo na ljubezen kot na potrebo ali čustvo, potem tudi pričakujemo, da nam mora to potrebo nekdo zadovoljiti, da bomo lahko čustveno zadovoljni. Orientiramo se na svoja pričakovanja, namesto na svoja dajanja in ostanemo razočarani.

Ljubezen je sama po sebi nekaj lepega, a za njeno vzdrževanje je potrebujemo vsakodnevne odločitve. To pomeni, da jo vsak sooblikuje na svoj način, čim odgovorneje, kar pomeni, posvetiti se tej osebi (sebi, ali partnerju, prijatelju, otroku…), a ne zato, ker se moramo, ampak, ker si to resnično najbolj želimo.

Vsaka situacija nam da priložnost, da se odzovemo ali pa ne. Pomembno se je zavedati, da je ta priložnost enkratna in za naslednjič vam bo življenje pripravilo nove naloge, kajti stare mogoče sploh ne bodo več pomembne.

Ljubezen je pomembna vrednota tudi zato, ker nam lajša pot skozi življenje. Ker gre pri ljubezni za doživljanje, le-tega ni mogoče uničiti. Tisto, kar doživljamo drug z drugim, je za vedno shranjeno v naši notranjosti. Nič ne gre v pozabo. Doživetja so vedno last tistega, ki jih je doživel in imajo zato tudi največjo vrednost samo za osebo, ki je nekaj doživela.

Verjamem in zaupam, da jo je dovolj za vse in vsakogar. 

Z ljubeznijo v leto 2013!

Tjaša Jeraj

Vir: www.mychi.si

11 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Smisel-Ljubezni-Iskanje-Casa-Opoja