Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Sadez-Zalivanje-Ognjena-Voda-Samota

Če hočeš sadež, ga zalivaj z ognjeno krvjo … sreda, 15. oktober 2014 @ 14:56 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Zaradi pomanjkanja samote je sanjal o prozornih ribah, bledih sadežih, ki se jim je skrilo sonce. Sanjal je o ljudeh, ki so hodili po steklenih stanovanjih. Zakrpani z elektronskimi šivi. S kromatskimi glasovi v grlu iz sintetičnega morja. Bog tehnološke družbe je bil, utelešen v kristalnem kozarcu in rimiziranih heksametrih opoja v čast božanstvu, ki živi v Dantejevem peklu in hrepeni po zlatih okovih. Blažen v udobni lupini, guganje se na morski peni, spreminja poezijo v vino. Steklovina oči je razpokana. Dežuje zvezdni prah in prinaša lesk bodala, ki seže navpično. Ko je bila zareza dovolj globoka, je dobil dušo, in ploskev je postala prostornina, v kateri so se naselili reveži, ki nočejo končati kot berači. Ti modro premišljujejo, kanalje pa glasno lajajo in stegujejo šape v mršavo telo. Nato je slišati zven z udarcem z žlico po mizi. Še nikoli prej glas ni tako zatresel omizja in odmeval. Ko je grmenje besed pokazalo svojo drobovino, je treščilo. Kamen je klil v nebo, vzhajalo je zlo iz vsiljenega stanja. Tedaj so se poganjali v notranjost gonjači z lovskimi psi, a ti ne znajo hoditi po zelenem polju, se povzpeti čez arhitekturo valovitih travnikov, da bi začutili vonj in okus po zemlji in občutili na ustnici poljub sadeža z dušo, ki raste iz ognjene krvi. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net