Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Religija-Bog-Duhovnost-Vera

preverjene« resnice in dogme. Žal nismo zavestni, da ves ta strah, ki nas zasužnjuje prihaja prav iz znanega, saj o neznanem ne vemo ničesar, je povsem brez predznaka. To česar nas je strah je v bistvu strah pred izgubo starega, preverjenega. Neznanega sploh ne poznamo zaradi nenehnih predstav in projekcij starega znanega, o tem neznanem. S samim tem se neznanega sploh ne dotaknemo. Smo v bistvu nenehno v krogu starih mehanskih, ponavljajočih vzorcev v katerem je ves strah, ki obstaja. Kaka ironija, da nismo zavestni kako prav s takim odnosom do starega vzdržujemo tudi vzorce strahu. Religije in verstva le ponujajo ljudem to kar si sami želijo, saj so vse po vrsti produkt tega istega globokega človeškega strahu. Religiozni in verski vzorci nas na tak način že tisočletja držijo priklenjene za namišljene reči, ki nam dajejo lažno upanje in nas le uspavajo pred krutostjo življenja, ki smo ga sami naredili takega kot je, a se s temi dejstvi nikakor ne želimo soočiti. Religije in verstva v bistvu ne rešujejo, temveč le prelagajo vse zbrane probleme in so celo njihov vzrok, ter sestavni del. Očitno nam je lažje živeti v lastni samoprevari v kateri drug pred drugim hlinimo srečo, ter visoko duhovnost in tako je krog samoprevare sklenjen. Edina vezanost, ki obstaja in iz katere izhajajo vse vezanosti je vezanost za sebe (jaz). Jaz je ta, ki ne želi umreti temveč trajati in to večno. Zato je jaz izumil takega boga, ki bi naj trajal vse večne čase. Gre le za projekcijo starega v fikcijo o bogu. Ego izumlja vse mogoče trike, da se obdrži v ospredju in prav s takim pristopom mu je onemogočeno spoznati nekaj kar je zunaj polja njegovega delovanja. V bistvu on sam ohranja strah pred izgubo, pred smrtjo samega sebe, a tega ni zavesten. Toda smrt bo prišla zdaj ali čez 70 let, to je dejstvo. Mar ne bi bilo inteligentno spoznati to smrt sedaj dokler še živimo, saj gre le za smrt ega? Bi lahko povabili ta strah iz ozadja, da nam pride na obisk sedaj in tukaj, ne pa enkrat tam nekje in nekoč kot to pravijo religije in verstva? Ego je v glavnem vreča zbranih in podedovanih vzorcev, je skladišče stare šare. Ko se um prečisti vsega nepotrebnega balasta, deluje bolj prožno, z več energije s katero se lahko loti dnevnih izzivov in jih rešuje sproti, ne pa da jih skladišči za kasneje. Jaz je izumil in sproti izumlja nenehne vezanosti vseh vrst in je skladišče vseh teh vzorcev. Ena najmočnejših je vezanost za dogme, verovanja, tradicije, religije… Kaka zmota in koliko zaslepljenih ljudi se neznansko trudi, da bi doseglo nekaj takega kar v resnici ne obstaja in kako uspešno so na takem strahu in vezanosti verstva in religije zgradile svojo moč na Zemlji. Na takih vzorcih in zmotnih tisočletnih prepričanjih, ter slepi veri v servirano, staro, tradicionalno, eksistirajo organizirane religije in verstva in celoten ustroj naše civilizacijske družbe. Vse kar je resnično svetega in živega, ter večnega je sprememba. Ko proučujemo vesolje, ko poskušamo skozi znanstvene pristope zaobjeti nekaj tako veličastnega kot je brezmejnost življenja, počnemo to skozi parcialne, delne in necelostne pristope, saj izrežemo košček iz celote ter ga potem analiziramo v prafaktorje. S tem ubijemo življenje. Tako od drevesa ne vidimo gozda in smo ujeti v delne resnice, ki jih potem častimo dokler ne analiziramo kak drugi delček tega brezmejnega in tako naprej. Posameznik, ki je resnično radoveden ter strasten v raziskovanju in katerega ni mogoče zadovoljiti z lažnimi bogovi in konstrukti pravljične narave o imaginarni sreči in bogu tam nekje in nekoč, bo sam raziskal celoten ustroj in mehanizme, ki ga tisočletja držijo v oblasti in suženjstvu. Tak posameznik, ki je sam sprevidel omejene okvirje in mehanizme na katerih so zgrajene vse ideologije, vsa verstva in religije tega sveta s samim tem sprevidenjem ne bo od njih odvisen. Tako osvobojen posameznik bo imel več proste energije, da sam spozna kaj je in kaj ni na stvari in kaj je resnica. Prav resnica je edino kar resnično osvobaja, ne pa prelepe in bajne obljube, ki ne delujejo. Življenje je večna sprememba in ni nič trajnega, fiksnega najmanj pa ne more trajati lažni center imenovan jaz (veliki ali mali, nižji ali višji, človeški ali božanski…) kot to obljubljajo religije in verstva. Ponavljati iste stare molitve in častiti kipce, tradicijo duhovne in avtoritete vseh vrst, pomeni oklepati se lažne varnosti. Živeti s polnimi pljuči in svobodno, ne moremo dokler se v sebi nismo osvobodili vsega strahu, ki izhaja iz vezanosti vseh vrst. Življenje, Bog, ljubezen resnica je zmeraj nekaj novega, mi pa bi na vsak način to radi dobili od drugega, to ujeli, skladiščili in potem ponavljali do nezavesti. Toda lepota resnice, lepota življenja in ljubezni je prav v njeni neponovljivosti. Ne morete k njej po stari cesti, saj take ceste ni. S temi spoznanji je to kar ste iskali samo od sebe tukaj, saj je prišlo brez najave in neodvisno od vaše volje ali iskanja, predvsem pa neodvisno od religijskih in verskih prepričanj. Resnica je zunaj vsega tega in se je v take in drugačne vzorce ne da stlačiti. Srečno. Mirko Komentarji (50) www.pozitivke.net