Ko boš prevzel svojo bolečino
in bolečino svoje matere,
ki te je rojevala
in njeno radost ob tvojem rojstvu nase,
tedaj boš zaslužen otrok svoje matere.
Ko boš ponovno s krvavim obrazom
prijokal na svet
in se spomnil tistega časa,
ko so se vajine telesne celice v znoju,
kot eden borile za tvoje rojstvo,
tedaj boš morda razumel,
da je vsak otrok brez izjeme
materin sin ali materina hči.
Mati ne odstavi nobenega otroka.
Mati je vsedarujoča. Ničesar ne jemlje,
samo daje – vsem otrokom enako.
Vsak otrok potrebuje mleko in ljubezen
svoje matere, da preživi.
Mati vsem otrokom odpušča in jih varuje.
Mati nobenega otroka ne zavrže.
Vsi otroci so sinovi in hčere slovite matere.
Nihče se nima pravice hvaliti ali zahtevati,
da je mati zanj bolj mati, kot je za drugega.
Za mater so vsi otroci njeni otroci.
Mati vse otroke enako ljubi.
Dva milijona otrok je za mater ena družina.
Kako, da je materina ljubezen tako velika?
Ker krvavi in trpi v neznosnih bolečinah,
da podari otroku življenje in si ohrani svojega.
Materino in otrokovo telo sta eno -
iz istega tkiva, iz iste krvi, iz iste prsti.
Materi domovina je ime.
Matere ne moreš deliti.
Mati je eno telo in ena duša.
Vi otroci, se lahko delite na rdeče in bele,
a vedite, da bo mati z molkom vselej
prepoznala svojega sina ali hčer in ga ljubila,
zato nihče in nikoli ne bo nič več ali manj njen.
Vse kar je, je svet okoli tebe, otrok,
in popkovina, s katero si privezan na svojo mater.
Porod je trpljenje in ni nikoli končano dejanje.
Ko boš prevzel svojo bolečino
