Vrabci že čivkajo, da smo eno, da je vse v nas, da je Bog v nas, da je v vsakem delcu inteligenca celote itd… In z prikimavanjem običajno tukaj zaključimo zgodbo. Niti se ne vprašamo, kaj pravzaprav to pomeni. Če je vse v nas in smo eno, potem smo hkrati recimo brezdomec, morilec, tiran in ravno tako svetnik.
Pa se lahko kot take prepoznamo? Ali lahko v sebi prepoznamo obup pijanca, ranjenost morilca, strah tirana in pa božanskost svetnika? Ali lahko v sebi občutimo kruto naravo morilca in ravno tako ljubečo naravo Jezusa?
Če ne, potem se še nismo spoznali kot celostno Bit-je, kot Eno. Ironija, vendar ravno to pomeni razsvetljenje. Ko v zavedanju presežemo naše ozke osebnostne lastnosti-ego in se prepoznamo kot celostno Bit-je, ki ni ločeno od ostalih aspektov človeške narave.
Šele ko v sebi zmoremo prepoznati celotno širino človeške zavesti, smo zmožni tudi sočutja in brezpogojne ljubezni.
Torej, da bo merica ironije polna…V sebi ne moremo občutiti brezpogojne ljubezni, ne da bi bili v sebi zmožni občutiti tudi vso krutost morilca. Oboje smo. Vse to sem-smo. Vse to je manifestacija Božjega Bit-ja. Če določene manifestacije v sebi zanikamo, zanikamo Boga. Če jih v sebi sprejmemo, sprejmemo Boga.
Če v sebi prepoznamo in sprejmemo aspekt morilca, prepoznamo in sprejmemo Boga. Kar težko sprejemljivo za naš omejeni razum. Edino tisto kar sprejmemo v sebi, potem ne sodimo pri drugih. To je temelj sočutja in brezpogojne ljubezni.
Bolj ko se naša zavest širi, več aspektov človeške narave lahko prepoznavamo v sebi. Več kot teh aspektov lahko v sebi sprejmemo, bolj smo so-čutni in bolj brezpogojna je naša ljubezen.
Seveda, če določen aspekt v sebi prepoznamo in sprejmemo, še ne pomeni, da tako tudi delujemo. Tukaj namreč nastopi čudežna alkimija naše razširjene zavesti, ki energijo teh »nižjih« aspektov porabi za »gorivo« sočutju in brezpogojni ljubezni.
To je alkimija ki preobraža obup zapuščenega pijanca v neomajno vero Sina Božjega.
To je alkimija, ki srčne rane morilca celi v Njegovo milost.
To je alkimija, ki strah tirana spreminja v ponižno sprejemanje in spoštovanje Njegove volje.
To je alkimija, ki nas spreminja v celostna Božja Bit-ja.
To je alkimija, ki razum uglasi na modrost.
Vrabci že čivkajo, da smo eno, da je vse v nas, da je Bog v nas, da je v vsakem delcu inteligenca celote itd… In z prikimavanjem običajno tukaj zaključimo zgodbo. Niti se ne vprašamo, kaj pravzaprav to pomeni. Če je vse v nas in smo eno, potem smo hkrati recimo brezdomec, morilec, tiran in ravno tako svetnik.
