Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Razpolozenje_Poezija

Razpoloženja petek, 7. julij 2006 @ 20:22 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Globoko v sebi zamolčim čustvo, jedro svojega zavedanja, ki se me znotraj ogleduje na kakšnih tečajih stojijo notranja nihanja; včasih napeta kot tetiva, včasih ohlapno razpotegnjena kot zorana njiva, na kateri kali semenje miru in hrepeni brstje po svetlobi. Nadaljujem predstavo življenja, da bi ujela vse časnosti - notranje in zunanje svojega bivanja. Temeljno vprašanje je: kaj smem upati? Je mar jutrišnji dan metafizično dostopna okoliščina, skrivnost nesmrtne resničnosti, možnost na neskončne neverjetnosti, možnost novega začetka, da naredim korak in začnem zgodbo? Občutim, da prihaja dovršenost vame, neodvisnost poljubnosti, minuta notranje poglobitve in mnogih spontanosti v čudežu, ki jih z razumom uspem kreirati v mišljenje, ki me ustvarja presežno. Izpolni me v igri, plesu in petju iz poguma in nagovarjam se tam, kjer me začenja zadoščati dotik same s seboj, ko iztisnem človeško ljubezen iz sebe in zajamem z dlanmi neskončnost, da izženem tujca iz sebe. Na odrešujočih valovih mrež in naključij se gostim s prevladujočim stanjem stvari, ki postavlja nalogo mišljenju z voljo, da najdem čustvo spolnitve v dobrem, hoteča, da moram v dialogu sama s seboj poganjati in gnati čoln usode z vesli po valovih notranje svobode. Moja prostost se začenja tam, kjer spev moje duše ustvarja čiste podzemeljske izvire, ki nosijo v sebi rdeče plamene okroglih sadežev in sporočilo v genih, da poleg mene še nekdo živi in se vrača v zelenem valovanju k večnemu vrelcu ljubezni. Komentarji (0) www.pozitivke.net